ZDSS člen 14, 19, 14, 19. ZUS člen 30, 69, 69/1, 30, 69, 69/1. ZIZ člen 268, 270, 272, 268, 270, 272.
začasna odredba - zavarovanje - socialni spor - zadržanje postopka
Narava vseh negativnih konkretnih upravnih aktov je, da jih ni potrebno izvršiti. Zato niso bili izpolnjeni pogoji za izdajo začasne odredbe, s katero bi se odložila izvršitev zavrnilne odločbe ZPIZ, s katero je le-ta zavrnil zahtevo zavarovanca za razvrstitev v drugo (nižjo) zavarovalno osnovo iz pokojninskega zavarovanja, zaradi česar je ostala njegova dosedanja osnova nespremenjena. Odložitev izvršitve zavrnilne odločbe ne bi imela pravnega učinka na razvrstitev v zavarovalno osnovo, ki jo je opravil pristojni davčni organ.
krajevna pristojnost - izvršba na sredstva na računu pri banki
V 151. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju je določena smiselna uporaba določbe 143. člena ZIZ tudi za izvršbo na sredstva, ki jih ima zasebnik na računu pri banki, če preko takega računa banka zanj opravlja plačilni promet.
ZPPSL člen 15, 90/2, 92/3, 97, 15, 90/2, 92/3, 97. ZPP člen 339/2-10, 339/2-10.
stečajni postopek - narok
V primeru, ko je upnik predlagatelj stečajnega postopka, dolžnik pa je predlogu ugovarjal, je razpis naroka za obravnavo, ali so podani pogoji za začetek stečajnega postopka, obligatoren, potem ko predsednik stečajnega senata zbere podatke za oceno, ali je podan stečajni razlog.
Po določilu 3. odst. 35. čl. Zakona o sodnih taksah o zahtevi za vrnitev takse odloči pristojni davčni urad, zato sodišče prve stopnje ni pristojno za odločanje o zahtevi dolžnika kot taksnega zavezanca.
Skupinovodja avtomehanikov potrebuje pri svojem delu (36. člen ZPIZ) ročno spretnost in spretnost prstov. Ker sodišče ni popolnoma ugotovilo dejanskega stanja, ali je tožnik po poškodbi roke še zmožen za opravljanje svojega dela pod splošnimi pogoji, ali pa je pri njem podana III. kategorija invalidnosti, je bilo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.
Predlogu za izvršbo priložena listina je sestavljena v obliki notarskega zapisa. Notarski zapis je javna listina. Javna listina pa je verodostojna listina.
Sodišče prve stopnje je z drugo izdano sodbo odločalo o zahtevku, o katerem je enkrat že odločilo - s prvo izdano sodbo. Ker pa se je tožeča stranka zoper slednjo pritožila, o zadevi še ni bilo pravnomočno odločeno. V času izdaje drugo izdane sodbe je bil tako še vedno v teku (pritožbeni) postopek proti sodbi, s katero je bilo odločeno o istem zahtevku.
Zmotno sodišče razlaga 4. odstavek 922. člena ZOR kot določbo kogentne narave, ki bi prepovedovala katerikoli stranki razdrtje zavarovalne pogodbe, neupoštevaje odpovedni rok, ki ga določa 3. odstavek 922. člena ZOR. Navedeno določilo samo izrecno omogoča razdrtje pogodbe tudi brez krivdnih razlogov po petih letih trajanja zavarovanja in še pred potekom zavarovalne pogodbe, če je zavarovanje sklenjeno za več kot pet let, te možnosti pa stranki po 4. odstavku 922. člena ZOR s pogodbo ne moreta izključiti. 3. in 4. odstavek 922. člena ZOR torej ne urejata situacije, ko se je ena pogodbena stranka odločila za razdrtje zavarovalnih pogodb zaradi krivdnih razlogov na strani druge pogodbene stranke. V nasprotju z načelom prepovedi zlorabe pravic po 13. členu ZOR bi bilo tolmačenje prvostopenjskega sodišča, da bi pogodbi zvesta stranka lahko razdrla pogodbo le ob izpolnjevanju pogojev iz 3. odstavka 922. člena ZOR. Iz krivdnih razlogov namreč pogodbi zvesta stranka lahko vselej razdre pogodbo (primerjaj 124. člen do 129. člen ZOR).
Ker predujem ni bil plačan v roku, ki ga je postavilo sodišče in tudi ne do dneva, ko je sodišče prve stopnje izdalo izpodbijani sklep, je imelo sodišče prve stopnje podlago za ustavitev izvršbe na dolžnikove premičnine v 3. odst. 38. člena ZIZ.
Iz podatkov v spisu ni razvidno, da bi tožeča stranka prejela opomin za plačilo dolgovane sodne takse, z opozorilom po 5. odst. 26. člena ZST. Zato sodišče prve stopnje ni imelo podlage za izdajo sklepa o prisilni izterjavi sodne takse. Sodišče prve stopnje je izpodbijani sklep (torej prvo uradno dejanje sodišča, katerega namen je bila izterjava takse) izdalo šele 08.09.2000. Ker je bil odgovor na nasprotno tožbo vložen že leta 1996 je pravica zahtevati plačilo sodne takse zastarala.
Iz podatkov spisa je razvidno, da je izvršiteljica (edini) rubež razpisala in opravila dne 04.07.2000. Iz rubežnega in cenilnega zapisnika izhaja, da rubež ni bil brezuspešen. Zato upnik ni bil dolžan v roku treh mesecev predlagati novega rubeža. Prav tako v spisu ni listine, ki bi potrjevala, da je bil drugi rubež poskušen, a brezuspešen. Zato so razlogi sodišča prve stopnje v nasprotju z listinami v spisu.
bistvena kršitev določb postopka - nasprotje v izreku sodbe - nasprotje med razlogi sodbe - pravni interes - ustavitev postopka
Prvi in drugi odstavek na drugi strani izpodbijanega sklepa sta si med seboj v nasprotju, saj prvi govori o nadaljevanju izvršbe, drugi pa o razveljavitvi dovolilnega dela sklepa o izvršbi "v ostalem delu". Tako iz obrazložitve ni razvidno, ali se izvršba nadaljuje ali ne, niti ni jasno, o kolikšnem oz. katerem delu zahtevka naj bi se odločalo v pravdnem postopku. Dolžnik nima pravnega interesa za pritožbo zoper sklep o delni ustavitvi izvršbe.
ZIZ člen 7, 82, 292. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 54. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršitelju in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 4.
Izvršilni postopek se po ZIZ deli na dve fazi: v prvi fazi se odloča o dovoljenosti izvršbe, v drugi fazi pa se izvršba dejansko opravi. Medtem ko je prva faza izvršilnega postopka pridržana sodišču, se izvršitelji v izvršilni postopek vključijo v drugi fazi, v kateri jim je v skladu s 7. členom ZIZ zaupana naloga opravljanja neposrednih dejanj izvršbe in zavarovanja. Tudi v fazi oprave izvršbe pa je vloga izvršiteljev omejena. V svojem ravnanju niso popolnoma samostojni, saj je glede določenih vprašanj, ki predstavljajo neposreden poseg v dolžnikove pravice ali glede katerih je treba odločiti v sporu med strankama, predvideno, da o njih odloča sodišče. Tudi o plačilu izvršitelju za opravljeno storitev odloča sodišče. V okviru svoje funkcije odločanja mora preizkusiti pravilnost posameznih postavk v stroškovniku. To pa lahko stori samo pod pogojem, da izvršitelj sodišču predloži vse listine, ki izkazujejo opravljeno storitev.
ZOR člen 154, 200. URS člen 34, 35. ZGD člen 274, 274/2.
povrnitev negmotne škode - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - višina odškodnine - varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic - čast in dobro ime - žaljiva obdolžitev
Osebnostne pravice Ustava opredeljuje le na splošno v 34. in 35. členu in v njen okvir kot ožji vrednoti sodita tudi čast in dobro ime, ki sta predmet ne le civilnopravnega temveč tudi kazenskopravnega varstva. Poleg meril, ki so se za presojo, kdaj pomeni dejanje nedopustno škodno ravnanje, oblikovala v civilni sodni praksi so tako uporabna tudi merila, izoblikovana na kazenskopravnem področju, saj kazensko pravo določa več kaznivih dejanj zoper čast in dobro ime (18. poglavje Kazenskega zakonika). V povezavi s temi merili tako pritožbeno sodišče šteje, da je upoštevajoč čas, kraj in način storitve ter lastnosti tožnika kot oškodovanca kot tudi toženca poseg v tožnikove osebnostne pravice tak, da do njega z očitkom verjetnega razpolaganja s po obsegu velikim črnim fondom podjetja vzbuja negativne občutke in ga moralno diskreditira. Toženec namreč neutemeljeno skuša uveljaviti ugovora, ki naj bi izključevala protipravnost njegovega ravnanja. To sta: da je ravnal po uradni dolžnosti kot predsednik nadzornega sveta in da gre za resno kritiko tožnikovega ravnanja kot posledico nespoštovanja njegove dolžnosti, ki izhaja iz pravice nadzornega sveta, da lahko pregleduje in preverja knjige in dokumentacijo družbe, njeno blagajno, shranjene vrednostne papirje in zaloge blaga ter druge stvari (2.odst. 274. čl. ZGD). Kakšne so pravice in dolžnosti nadzornega sveta, določata Odlok o organiziranju javnega podjetja A. in ZGD (v zvezi z Zakonom o gospodarskih javnih družbah). Po odloku nadzorni organ o svojih ugotovitvah poroča ustanovitelju, po ZGD pa so njegove pristojnosti sicer večje (prim. npr. 250., 256. in 274. čl.), vendar pa mu v nobenem primeru to ne daje pravice, da v svoje poročilo ali druge ukrepe, ki jih ima na voljo, vključi izjave, ki predstavljajo žaljive obdolžitve ali drugačne posege v človekovo pravico časti in dobrega imena oziroma njegove osebnostne pravice nasploh. Sporni tekst tudi ne pomeni resne kritike tožnikovega dela.
V postopku za delitev nepremičnine v solastnini ni mogoče izdati začasne odredbe po 114. členu ZNP, ker je ta predvidena le v postopku za ureditev razmerij med solastniki. Možno pa je izdati začasno odredbo po splošnih določilih ZIZ, če so za to izkazani pogoji.
ZOR člen 10, 122, 540, 10, 122, 540. ZN člen 47, 47-5, 48, 47, 47-5, 48. ZZK člen 25, 25.
pridržek lastninske pravice - nepremičnina - predznamba
Ker pozitivno pravo lastninskega pridržka pri prodaji nepremičnine izrecno ne ureja, je odgovor na vprašanje, ali gre v konkretnem primeru za pravni posel - prodajo nepremičnine z lastninskim pridržkom (5. točka 47. člena ZN), treba izkati ob analogni in smiselni uporabi 540. člena ZOR.
postopek za delitev stvari v solastnini - fizična delitev
Pri fizični delitvi solastne stvari je potrebno izrek sklepa oblikovati tako, da je natančno opredeljen posamični fizični del, ki pripade vsakemu solastniku, pri fizični delitvi nepremičnine mora zato biti pred delitvijo jasno, kje potekajo mejne črte.
Pri neupravičeni obogatitvi v smislu določbe 210. člena ZOR je treba ugotoviti ali prehod premoženja nima podlage v kakšnem pravnem aktu (to je pravnem poslu ali zakonu). Obogatitev pa je treba v vsakem primeru ugotoviti konkretno in natančno. Ugotovitev o prikrajšanju na strani tožnika še ne pomeni nujno tudi obogatitve na strani toženca.
izpraznitev stanovanja - nezakonita vselitev - pridobitev stanovanjske pravice
Po določbi 50. člena ZSR je bilo mogoče zahtevati izselitev nezakonito vseljene osebe bodisi v upravnem postopku bodisi s tožbo v roku dveh let od vselitve. Po preteku tega roka je nezakonito vseljena oseba pridobila stanovanjsko pravico.