ZPPSL člen 15, 90/2, 92/3, 97, 15, 90/2, 92/3, 97. ZPP člen 339/2-10, 339/2-10.
stečajni postopek - narok
V primeru, ko je upnik predlagatelj stečajnega postopka, dolžnik pa je predlogu ugovarjal, je razpis naroka za obravnavo, ali so podani pogoji za začetek stečajnega postopka, obligatoren, potem ko predsednik stečajnega senata zbere podatke za oceno, ali je podan stečajni razlog.
Ker predujem ni bil plačan v roku, ki ga je postavilo sodišče in tudi ne do dneva, ko je sodišče prve stopnje izdalo izpodbijani sklep, je imelo sodišče prve stopnje podlago za ustavitev izvršbe na dolžnikove premičnine v 3. odst. 38. člena ZIZ.
krajevna pristojnost - izvršba na sredstva na računu pri banki
V 151. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju je določena smiselna uporaba določbe 143. člena ZIZ tudi za izvršbo na sredstva, ki jih ima zasebnik na računu pri banki, če preko takega računa banka zanj opravlja plačilni promet.
Skupinovodja avtomehanikov potrebuje pri svojem delu (36. člen ZPIZ) ročno spretnost in spretnost prstov. Ker sodišče ni popolnoma ugotovilo dejanskega stanja, ali je tožnik po poškodbi roke še zmožen za opravljanje svojega dela pod splošnimi pogoji, ali pa je pri njem podana III. kategorija invalidnosti, je bilo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.
Predlogu za izvršbo priložena listina je sestavljena v obliki notarskega zapisa. Notarski zapis je javna listina. Javna listina pa je verodostojna listina.
Po določilu 3. odst. 35. čl. Zakona o sodnih taksah o zahtevi za vrnitev takse odloči pristojni davčni urad, zato sodišče prve stopnje ni pristojno za odločanje o zahtevi dolžnika kot taksnega zavezanca.
Iz podatkov v spisu ni razvidno, da bi tožeča stranka prejela opomin za plačilo dolgovane sodne takse, z opozorilom po 5. odst. 26. člena ZST. Zato sodišče prve stopnje ni imelo podlage za izdajo sklepa o prisilni izterjavi sodne takse. Sodišče prve stopnje je izpodbijani sklep (torej prvo uradno dejanje sodišča, katerega namen je bila izterjava takse) izdalo šele 08.09.2000. Ker je bil odgovor na nasprotno tožbo vložen že leta 1996 je pravica zahtevati plačilo sodne takse zastarala.
Dolžnik bi moral v ugovoru navesti konkretna dejstva, na podlagi katerih je terjatev iz izvršilnega naslova, ki je podlaga tej izvršbi, ugasnila, in sicer taka dejstva, ki so nastala potem, ko je bila sodba že izvršjiva ali pred tem, toda v času, ko dolžnik tega ni mogel več uveljavljati v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov.
ZPP (1977) člen 166, 166/2, 299, 299/1, 373, 373-4, 166, 166/2, 299, 299/1, 373, 373-4. ZDSS člen 23, 23/1, 23, 23/1. ZTPDR člen 86, 86/3, 86, 86/3. Kolektivna pogodba med delavci in zasebnimi delodajalci člen 41, 41/1, 41, 41/1.
disciplinski postopek - zasebni delodajalec
Ker tožena stranka - zasebni delodajalec - ni tožnici vročila niti zahteve za uvedbo disciplinskega postopka niti vabila za disciplinsko obravnavo, je absolutno bistveno kršila določbe disciplinskega postopka, ter izrečeni disciplinski ukrep prenahanja delovnega razmerja ni bil zakonit, saj mora tudi zasebni delodajalec spoštovati zakonske določbe o poteku disciplinskega postopka.
Iz podatkov spisa je razvidno, da je izvršiteljica (edini) rubež razpisala in opravila dne 04.07.2000. Iz rubežnega in cenilnega zapisnika izhaja, da rubež ni bil brezuspešen. Zato upnik ni bil dolžan v roku treh mesecev predlagati novega rubeža. Prav tako v spisu ni listine, ki bi potrjevala, da je bil drugi rubež poskušen, a brezuspešen. Zato so razlogi sodišča prve stopnje v nasprotju z listinami v spisu.
bistvena kršitev določb postopka - nasprotje v izreku sodbe - nasprotje med razlogi sodbe - pravni interes - ustavitev postopka
Prvi in drugi odstavek na drugi strani izpodbijanega sklepa sta si med seboj v nasprotju, saj prvi govori o nadaljevanju izvršbe, drugi pa o razveljavitvi dovolilnega dela sklepa o izvršbi "v ostalem delu". Tako iz obrazložitve ni razvidno, ali se izvršba nadaljuje ali ne, niti ni jasno, o kolikšnem oz. katerem delu zahtevka naj bi se odločalo v pravdnem postopku. Dolžnik nima pravnega interesa za pritožbo zoper sklep o delni ustavitvi izvršbe.
Sodišče prve stopnje je z drugo izdano sodbo odločalo o zahtevku, o katerem je enkrat že odločilo - s prvo izdano sodbo. Ker pa se je tožeča stranka zoper slednjo pritožila, o zadevi še ni bilo pravnomočno odločeno. V času izdaje drugo izdane sodbe je bil tako še vedno v teku (pritožbeni) postopek proti sodbi, s katero je bilo odločeno o istem zahtevku.
Če je pisno sporočilo za naslovnika, naj bo določen dan ob določeni uri dosegljiv zaradi vročitve sodne pošiljke, nabito na njegova vrata, nadomestna osebna vročitev ni opravljena pravilno, saj bi sporočilo moralo biti izročeno kateri izmed oseb, ki so naštete v prvem ali drugem odstavku 141. člena ZPP. Vročevalcu zato ne pripada zahtevana nagrada.
Posebna predpostavka za naknadno sosporništvo na pasivni strani je privolitev novega toženca. Ratio legis takšnega določila je treba iskati v pravilu 3. odstavka 191. člena ZPP, ki določa, da mora tisti, na katerega se je razširila tožba, prevzeti pravdo v stanju, v katerem je, pri čemer sodišče te privolitve ne more nadomestiti s svojim sklepom. Citirana norma ustvarja fikcijo, da se je pravda zoper novega toženca začela že takrat, ko je bila vložena tožba zoper prvotnega toženca. Naknadni sospornik ni dolžan sprejeti le obstoječega procesnega stanja, ampak zaradi razširitve tožbe na novega toženca lahko nastopijo pomembne materialnopravne posledice.
ZGD člen 394, 395, 456, 394, 395, 456. ZFPPod člen 27, 27.
gospodarski spor
Toženec kot bivši družbenik družbe, ki je prenehala obstajati po skrajšanem postopku, je njen pravni naslednik, vendar je fizična oseba in ne oseba iz 481. čl. ZPP. Zato za obravnavani spor ne veljajo pravila o gospodarskih sporih.
Narava omejitev zastopnika, ki se vpisuje v sodni register, se mora konkretno nanašati na njegova pooblastila v zvezi z zastopanjem, saj gre za podatek, ki je pomemben za pravni promet med subjektom vpisa in tretjimi. Omejitve, ki se nanašajo na poslovodenje oz. so instrukcijske narave za zastopnika v razmerju do subjekta vpisa se ne vpisujejo.
SZ člen 155, 155. ZPP člen 204, 319, 319/2, 204, 319, 319/2.
izpraznitev stanovanja
Zahtevi tožnice, ki je nesporno lastnica stanovanja, da se vseli v lastno stanovanje, torej stoji nasproti upravičenje toženca, da to stanovanje izprazni tedaj, ko mu bo omogočena preselitev v njegovo prejšnje oziroma enakovredno stanovanje. Tožencu je torej naložena izpraznitev stanovanja, vendar je ta omejena oziroma pogojena z nasprotno obveznostjo, ki pa ni obveznost tožeče stranke, pač pa njenega pravnega prednika.
Glede na neizpodbijane dejanske ugotovitve prvostopnega sodišča je do napada neznanega napadalca prišlo ob prihodu delavke na delo, ko je ravno odklenila notranja vrata v gostinski lokal, vendar je šlo očitno za običajen rop, pri katerem je bil, sledeč tožničini izpovedbi, edini storilčev namen tožnici izmakniti denarnico in ko mu je to uspelo, je kraj dogodka zapustil, ni pa na primer stopil v lokal z namenom oškodovanje tožene stranke, kar bi mu tožeča stranka kot njena delavka skušala preprečiti, pri čemer bi bila poškodovana.
ZOR člen 10, 122, 540, 10, 122, 540. ZN člen 47, 47-5, 48, 47, 47-5, 48. ZZK člen 25, 25.
pridržek lastninske pravice - nepremičnina - predznamba
Ker pozitivno pravo lastninskega pridržka pri prodaji nepremičnine izrecno ne ureja, je odgovor na vprašanje, ali gre v konkretnem primeru za pravni posel - prodajo nepremičnine z lastninskim pridržkom (5. točka 47. člena ZN), treba izkati ob analogni in smiselni uporabi 540. člena ZOR.