ZGD člen 394, 395, 456, 394, 395, 456. ZFPPod člen 27, 27.
gospodarski spor
Toženec kot bivši družbenik družbe, ki je prenehala obstajati po skrajšanem postopku, je njen pravni naslednik, vendar je fizična oseba in ne oseba iz 481. čl. ZPP. Zato za obravnavani spor ne veljajo pravila o gospodarskih sporih.
ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-9, 55, 55/1, 55/1-9. ZNPDND člen 10, 10/2, 10, 10/2.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - ugovor - ugovorni razlogi - izvršilni naslov - obračun zamudnih obresti
Ker je bil prvotni dolgovni seznam spremenjen z odločbo o obročni poravnavi dospelih neplačanih obveznosti po Zakonu o načinu poravnave dospelih neplačanih obveznih dajatev - ZNPDND, ta zakon pa določa, da se za obdobje obročnega odplačevanja ne obračunavajo zamudne obresti, temveč obresti po temeljni obrestni meri v skladu z zakonom, novi dolgovni seznam pa ne vsebuje izračuna zamudnih obresti oziroma obrestnih mer, ugovora ni mogoče preizkusiti.
Pri neupravičeni obogatitvi v smislu določbe 210. člena ZOR je treba ugotoviti ali prehod premoženja nima podlage v kakšnem pravnem aktu (to je pravnem poslu ali zakonu). Obogatitev pa je treba v vsakem primeru ugotoviti konkretno in natančno. Ugotovitev o prikrajšanju na strani tožnika še ne pomeni nujno tudi obogatitve na strani toženca.
izpraznitev stanovanja - nezakonita vselitev - pridobitev stanovanjske pravice
Po določbi 50. člena ZSR je bilo mogoče zahtevati izselitev nezakonito vseljene osebe bodisi v upravnem postopku bodisi s tožbo v roku dveh let od vselitve. Po preteku tega roka je nezakonito vseljena oseba pridobila stanovanjsko pravico.
postopek za delitev stvari v solastnini - fizična delitev
Pri fizični delitvi solastne stvari je potrebno izrek sklepa oblikovati tako, da je natančno opredeljen posamični fizični del, ki pripade vsakemu solastniku, pri fizični delitvi nepremičnine mora zato biti pred delitvijo jasno, kje potekajo mejne črte.
V postopku za delitev nepremičnine v solastnini ni mogoče izdati začasne odredbe po 114. členu ZNP, ker je ta predvidena le v postopku za ureditev razmerij med solastniki. Možno pa je izdati začasno odredbo po splošnih določilih ZIZ, če so za to izkazani pogoji.
Če je pisno sporočilo za naslovnika, naj bo določen dan ob določeni uri dosegljiv zaradi vročitve sodne pošiljke, nabito na njegova vrata, nadomestna osebna vročitev ni opravljena pravilno, saj bi sporočilo moralo biti izročeno kateri izmed oseb, ki so naštete v prvem ali drugem odstavku 141. člena ZPP. Vročevalcu zato ne pripada zahtevana nagrada.
ZPP člen 394, 394/1, 394/1-10, 394, 394/1, 394/1-10.
obnova postopka - nova dejstva in novi dokazi v pritožbi
Dejstvo, da je bil toženec steriliziran in da v njegovi semenski tekočini ni najti semenčic, je bilo znano že v prejšnjem postopku (izvid dr. P. z dne 11.3.1999). Niti ponujeni novi dokaz pa ne daje odgovora na vprašanje, kdaj je bil ta poseg dejansko opravljen. Zdravniška ugotovitev, da so toženčeve brazgotine stare vsaj eno do dve leti, namreč ne zadošča za sklepanje o toženčevi oploditveni sposobnosti v februarju 1996, ko je bil spočet mld. tožnik.
Glede na neizpodbijane dejanske ugotovitve prvostopnega sodišča je do napada neznanega napadalca prišlo ob prihodu delavke na delo, ko je ravno odklenila notranja vrata v gostinski lokal, vendar je šlo očitno za običajen rop, pri katerem je bil, sledeč tožničini izpovedbi, edini storilčev namen tožnici izmakniti denarnico in ko mu je to uspelo, je kraj dogodka zapustil, ni pa na primer stopil v lokal z namenom oškodovanje tožene stranke, kar bi mu tožeča stranka kot njena delavka skušala preprečiti, pri čemer bi bila poškodovana.
Posebna predpostavka za naknadno sosporništvo na pasivni strani je privolitev novega toženca. Ratio legis takšnega določila je treba iskati v pravilu 3. odstavka 191. člena ZPP, ki določa, da mora tisti, na katerega se je razširila tožba, prevzeti pravdo v stanju, v katerem je, pri čemer sodišče te privolitve ne more nadomestiti s svojim sklepom. Citirana norma ustvarja fikcijo, da se je pravda zoper novega toženca začela že takrat, ko je bila vložena tožba zoper prvotnega toženca. Naknadni sospornik ni dolžan sprejeti le obstoječega procesnega stanja, ampak zaradi razširitve tožbe na novega toženca lahko nastopijo pomembne materialnopravne posledice.
Tudi zavrnilno zamudna sodba se izda le na podlagi pisnih vlog, kar pomeni, da sodišče pred njeno izdajo ne preizkuša resničnosti dejanskih trditev, marveč le konkludentnost tožbe. S tem, ko je izvajalo dokaze, o resničnosti materialnopravno relevantnih dejstev ter nato na podlagi nedokazanosti teh dejstev izdalo zavrnilno sodbo, je zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 1. odstavka 339. člena ZPP.
Zavezanec za plačilo prometnega davka je zasebnik, ki je storitev opravil. Dogovorjeno plačilo se ne poveča za znesek prometnega davka, če med strankama ni izrecnega dogovora o tem.
ZOR člen 154, 200. URS člen 34, 35. ZGD člen 274, 274/2.
povrnitev negmotne škode - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - višina odškodnine - varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic - čast in dobro ime - žaljiva obdolžitev
Osebnostne pravice Ustava opredeljuje le na splošno v 34. in 35. členu in v njen okvir kot ožji vrednoti sodita tudi čast in dobro ime, ki sta predmet ne le civilnopravnega temveč tudi kazenskopravnega varstva. Poleg meril, ki so se za presojo, kdaj pomeni dejanje nedopustno škodno ravnanje, oblikovala v civilni sodni praksi so tako uporabna tudi merila, izoblikovana na kazenskopravnem področju, saj kazensko pravo določa več kaznivih dejanj zoper čast in dobro ime (18. poglavje Kazenskega zakonika). V povezavi s temi merili tako pritožbeno sodišče šteje, da je upoštevajoč čas, kraj in način storitve ter lastnosti tožnika kot oškodovanca kot tudi toženca poseg v tožnikove osebnostne pravice tak, da do njega z očitkom verjetnega razpolaganja s po obsegu velikim črnim fondom podjetja vzbuja negativne občutke in ga moralno diskreditira. Toženec namreč neutemeljeno skuša uveljaviti ugovora, ki naj bi izključevala protipravnost njegovega ravnanja. To sta: da je ravnal po uradni dolžnosti kot predsednik nadzornega sveta in da gre za resno kritiko tožnikovega ravnanja kot posledico nespoštovanja njegove dolžnosti, ki izhaja iz pravice nadzornega sveta, da lahko pregleduje in preverja knjige in dokumentacijo družbe, njeno blagajno, shranjene vrednostne papirje in zaloge blaga ter druge stvari (2.odst. 274. čl. ZGD). Kakšne so pravice in dolžnosti nadzornega sveta, določata Odlok o organiziranju javnega podjetja A. in ZGD (v zvezi z Zakonom o gospodarskih javnih družbah). Po odloku nadzorni organ o svojih ugotovitvah poroča ustanovitelju, po ZGD pa so njegove pristojnosti sicer večje (prim. npr. 250., 256. in 274. čl.), vendar pa mu v nobenem primeru to ne daje pravice, da v svoje poročilo ali druge ukrepe, ki jih ima na voljo, vključi izjave, ki predstavljajo žaljive obdolžitve ali drugačne posege v človekovo pravico časti in dobrega imena oziroma njegove osebnostne pravice nasploh. Sporni tekst tudi ne pomeni resne kritike tožnikovega dela.
Terjatev zavarovalnice kot izpolnitelja v zvezi z zavarovanjem bančnega kredita, ne predstavlja terjatve iz zavarovalne pogodbe, če dolžnik ni bil stranka zavarovalnega razmerja.
Sklep o izvršbi na premičnine vroči sodišče (izvršitelj) dolžniku šele ob prvem izvršilnem dejanju - rubežu premičnin. Zato izvršitelju ne pripadajo stroški kilometrine in vročitve, ki so mu s predhodnim vročanjem nastali.
pogodbeno pravo - obligacijsko pravo - stanovanjsko pravo
VSL04375
SZ člen 27, 27/2, 27, 27/2.
stroški upravljanja, prenove in izboljšav - pogodba o upravljanju
Pogodba o opravljanju ima pravni učinek tudi nasproti poznejšim lastnikom posameznih delov stanovanjske hiše. Zato je kasnejši lastnik zavezan za plačilo stroškov upravljanja po pogodbi kljub temu, da je z upravnikom ni sklenil.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora - delna ustavitev izvršbe
Sodišče prve stopnje je pravnomočno ustavilo izvršbo za plačano glavnico, zato dolžnik z ugovorom ne more doseči boljšega pravnega varstva, kot mu ga daje omenjeni sklep.
Ker je upnica zamudila zakonsko določen rok za odgovor na ugovor, je s tem nastopila domneva iz 1. odst. 58. čl. ZIZ, po kateri se šteje za resnično dolžničina navedba v ugovoru, da je upničino terjatev poravnala v celoti.