ZIZ člen 7, 82, 292. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 54. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršitelju in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 4.
Izvršilni postopek se po ZIZ deli na dve fazi: v prvi fazi se odloča o dovoljenosti izvršbe, v drugi fazi pa se izvršba dejansko opravi. Medtem ko je prva faza izvršilnega postopka pridržana sodišču, se izvršitelji v izvršilni postopek vključijo v drugi fazi, v kateri jim je v skladu s 7. členom ZIZ zaupana naloga opravljanja neposrednih dejanj izvršbe in zavarovanja. Tudi v fazi oprave izvršbe pa je vloga izvršiteljev omejena. V svojem ravnanju niso popolnoma samostojni, saj je glede določenih vprašanj, ki predstavljajo neposreden poseg v dolžnikove pravice ali glede katerih je treba odločiti v sporu med strankama, predvideno, da o njih odloča sodišče. Tudi o plačilu izvršitelju za opravljeno storitev odloča sodišče. V okviru svoje funkcije odločanja mora preizkusiti pravilnost posameznih postavk v stroškovniku. To pa lahko stori samo pod pogojem, da izvršitelj sodišču predloži vse listine, ki izkazujejo opravljeno storitev.
Regresni zahtevek zavarovalnice proti svojemu zavarovancu zastara po 3. odst. 380. člena ZOR v treh letih. Zastaralni rok pa začne teči prvega dne po preteku koledarskega leta, v katerem je zavarovalnica plačala terjatev namesto zavarovanca (1. odst. 380. člena ZOR).
Če je pisno sporočilo za naslovnika, naj bo določen dan ob določeni uri dosegljiv zaradi vročitve sodne pošiljke, nabito na njegova vrata, nadomestna osebna vročitev ni opravljena pravilno, saj bi sporočilo moralo biti izročeno kateri izmed oseb, ki so naštete v prvem ali drugem odstavku 141. člena ZPP. Vročevalcu zato ne pripada zahtevana nagrada.
Posebna predpostavka za naknadno sosporništvo na pasivni strani je privolitev novega toženca. Ratio legis takšnega določila je treba iskati v pravilu 3. odstavka 191. člena ZPP, ki določa, da mora tisti, na katerega se je razširila tožba, prevzeti pravdo v stanju, v katerem je, pri čemer sodišče te privolitve ne more nadomestiti s svojim sklepom. Citirana norma ustvarja fikcijo, da se je pravda zoper novega toženca začela že takrat, ko je bila vložena tožba zoper prvotnega toženca. Naknadni sospornik ni dolžan sprejeti le obstoječega procesnega stanja, ampak zaradi razširitve tožbe na novega toženca lahko nastopijo pomembne materialnopravne posledice.
ZPP člen 394, 394/1, 394/1-10, 394, 394/1, 394/1-10.
obnova postopka - nova dejstva in novi dokazi v pritožbi
Dejstvo, da je bil toženec steriliziran in da v njegovi semenski tekočini ni najti semenčic, je bilo znano že v prejšnjem postopku (izvid dr. P. z dne 11.3.1999). Niti ponujeni novi dokaz pa ne daje odgovora na vprašanje, kdaj je bil ta poseg dejansko opravljen. Zdravniška ugotovitev, da so toženčeve brazgotine stare vsaj eno do dve leti, namreč ne zadošča za sklepanje o toženčevi oploditveni sposobnosti v februarju 1996, ko je bil spočet mld. tožnik.
ZGD člen 394, 395, 456, 394, 395, 456. ZFPPod člen 27, 27.
gospodarski spor
Toženec kot bivši družbenik družbe, ki je prenehala obstajati po skrajšanem postopku, je njen pravni naslednik, vendar je fizična oseba in ne oseba iz 481. čl. ZPP. Zato za obravnavani spor ne veljajo pravila o gospodarskih sporih.
Narava omejitev zastopnika, ki se vpisuje v sodni register, se mora konkretno nanašati na njegova pooblastila v zvezi z zastopanjem, saj gre za podatek, ki je pomemben za pravni promet med subjektom vpisa in tretjimi. Omejitve, ki se nanašajo na poslovodenje oz. so instrukcijske narave za zastopnika v razmerju do subjekta vpisa se ne vpisujejo.
Tudi zavrnilno zamudna sodba se izda le na podlagi pisnih vlog, kar pomeni, da sodišče pred njeno izdajo ne preizkuša resničnosti dejanskih trditev, marveč le konkludentnost tožbe. S tem, ko je izvajalo dokaze, o resničnosti materialnopravno relevantnih dejstev ter nato na podlagi nedokazanosti teh dejstev izdalo zavrnilno sodbo, je zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 1. odstavka 339. člena ZPP.
postopek za delitev stvari v solastnini - fizična delitev
Pri fizični delitvi solastne stvari je potrebno izrek sklepa oblikovati tako, da je natančno opredeljen posamični fizični del, ki pripade vsakemu solastniku, pri fizični delitvi nepremičnine mora zato biti pred delitvijo jasno, kje potekajo mejne črte.
V postopku za delitev nepremičnine v solastnini ni mogoče izdati začasne odredbe po 114. členu ZNP, ker je ta predvidena le v postopku za ureditev razmerij med solastniki. Možno pa je izdati začasno odredbo po splošnih določilih ZIZ, če so za to izkazani pogoji.
ZOR člen 10, 122, 540, 10, 122, 540. ZN člen 47, 47-5, 48, 47, 47-5, 48. ZZK člen 25, 25.
pridržek lastninske pravice - nepremičnina - predznamba
Ker pozitivno pravo lastninskega pridržka pri prodaji nepremičnine izrecno ne ureja, je odgovor na vprašanje, ali gre v konkretnem primeru za pravni posel - prodajo nepremičnine z lastninskim pridržkom (5. točka 47. člena ZN), treba izkati ob analogni in smiselni uporabi 540. člena ZOR.
ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-9, 55, 55/1, 55/1-9. ZNPDND člen 10, 10/2, 10, 10/2.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - ugovor - ugovorni razlogi - izvršilni naslov - obračun zamudnih obresti
Ker je bil prvotni dolgovni seznam spremenjen z odločbo o obročni poravnavi dospelih neplačanih obveznosti po Zakonu o načinu poravnave dospelih neplačanih obveznih dajatev - ZNPDND, ta zakon pa določa, da se za obdobje obročnega odplačevanja ne obračunavajo zamudne obresti, temveč obresti po temeljni obrestni meri v skladu z zakonom, novi dolgovni seznam pa ne vsebuje izračuna zamudnih obresti oziroma obrestnih mer, ugovora ni mogoče preizkusiti.
Sklep o izvršbi na premičnine vroči sodišče (izvršitelj) dolžniku šele ob prvem izvršilnem dejanju - rubežu premičnin. Zato izvršitelju ne pripadajo stroški kilometrine in vročitve, ki so mu s predhodnim vročanjem nastali.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora - delna ustavitev izvršbe
Sodišče prve stopnje je pravnomočno ustavilo izvršbo za plačano glavnico, zato dolžnik z ugovorom ne more doseči boljšega pravnega varstva, kot mu ga daje omenjeni sklep.
pogodbeno pravo - obligacijsko pravo - stanovanjsko pravo
VSL04375
SZ člen 27, 27/2, 27, 27/2.
stroški upravljanja, prenove in izboljšav - pogodba o upravljanju
Pogodba o opravljanju ima pravni učinek tudi nasproti poznejšim lastnikom posameznih delov stanovanjske hiše. Zato je kasnejši lastnik zavezan za plačilo stroškov upravljanja po pogodbi kljub temu, da je z upravnikom ni sklenil.
Ker je upnica zamudila zakonsko določen rok za odgovor na ugovor, je s tem nastopila domneva iz 1. odst. 58. čl. ZIZ, po kateri se šteje za resnično dolžničina navedba v ugovoru, da je upničino terjatev poravnala v celoti.