Na podlagi pravnega posla - pogodbe o prenosu stanovanj z dne 11.2.1993, katere sestavni del je tudi seznam stanovanj (priloga B7), je lastnik stanovanja postal Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. Ker je zavezanec za prodajo stanovanja lahko samo njegov lastnik, tožena stranka pa to ni več, le ta ne more izpolniti zahteve tožeče stranke, ki je v prodaji stanovanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STATUSNO PRAVO
VSL47618
ZGD člen 371, 371. ZIZ člen 15, 15. ZPP člen 76, 76.
prenehanje pravne osebe - nadaljevanje postopka po smrti tožene stranke
Če tekom izvršilnega postopka upnica, ki je pravna oseba zaradi pripojitve k drugi pravni osebi preneha obstajati, ta druga pravna oseba pa nato kot univerzalni pravni naslednik upnice vloži vlogo, v kateri sebe navede kot upnika v konkretni izvršbi, ta vloga ne pomeni novega predloga za izvršbo in ne sprožitve novega izvršilnega postopka, temveč gre le za nadaljevanje že obstoječe izvršbe s pravnimi naslednikom upnice.
Višina osnovne plače, dodatkov in ostalih nadomestil je ena od bistvenih sestavin pogodbe o zaposlitvi. Do vseh navedenih dajatev je delavec upravičen najmanj v višini iz tarifnega dela kolektivne pogodbe, ki zagotavlja minimum pravic delavcev. V kolikor se delodajalec s pogodbo o zaposlitvi dogovori z delavcem za višjo plačo, to je za več pravic, kot jih določa kolektivna pogodba ali splošni akt podjetja, jih je delavcu dolžan v celoti zagotoviti. Tožena stranka bi se lahko že na začetku v pogodbi dogovorila s tožnikom za nižjo plačo do višine izhodiščne plače po SKPG ali po KP dejavnosti.
Ker so stroški, ki jih država vtožuje proti tožencu (osumljencu) na podlagi Zakona o prekrških in 120. čl. ZBCP nastali v ustreznem upravnem postopku, ne gre za civilnopravni spor. V civilnem sporu mora iti za prirejena subjekta, ki nista v položaju nadrejenosti in za razmerje na podlagi civilnega prava.
ZGD člen 394, 394/1, 394/2, 394, 394/1, 394/2. ZFPPod člen 27, 27/4, 27, 27/4. ZOPOKD člen 6, 6/4, 6, 6/4.
izvršba za izterjavo denarne terjatve - prenehanje družbe - Odgovornost družbenikov za obveznosti družbe - kazen
Namen izvršbe zaradi izterjave kazni ni plačilo obveznosti, temveč izvršitev kazenske sankcije. Če je pravna oseba, ki ji je bila kazen izrečena, prenehala, namena kaznovanja ni mogoče doseči z izvršbo proti njenim družbenikom. Pod kakšnimi pogoji je mogoče izvršiti kazensko sankcijo, če je pravna oseba prenehala obstajati po pravnomočno končanem kazenskem postopku, ureja Zakon o odgovornosti pravnih oseb za kazenske sankcije.
dolžnost izpolnitve obveznosti - dokazno breme - odpoved najemne pogodbe - rok - odpovedni rok
Tožena stranka, ki se sklicuje na dejstvo izgube lastninske pravice tožeče stranke na spornem poslovnem prostoru zaradi vrnitve le-tega denacionalizacijski upravičenki, bi to dejstvo morala tudi dokazati. Če namreč tožeča stranka trdi, da odločba o vrnitvi poslovnega prostora denacionalizacijskii upravičenki ni bila izdana, take neobstoječe odločbe ne more predložiti. Obstoj odločbe, na katero se tožena stranka sklicuje, bi torej morala dokazati tožena stranka sama. Sodišče prve stopnje je zato pravilno uporabilo pravila o dokaznem bremenu (1. odst. 7. člena in 212. člen ZPP). Po 26. členu v zvezi s 1. odst. 24. člena ZPSPP se pogodba o najemu poslovnih prostorov, sklenjena za nedoločen čas, odpoveduje sodno. Najemodajalec mora skladno z 2. odst. 26. člena v odpovedi navesti, do katerega dne se mora najemnik izseliti iz poslovnega prostora in ga izročiti najemodajalcu. Upoštevaje predpisani minimalni enoletni odpovedni rok (primerjaj 2. odst. 24. člena ZPSPP), najemodajalec zahtevi iz 2. odst. 26. člena ZPSPP lahko zadosti le, če pri tem upošteva datum, ko je pri sodišču vložil odpoved najemne pogodbe, sicer bi bil tek enoletnega odpovednega roka odvisen od negotove okoliščine, kdaj bo sodišče odpoved najemne pogodbe uspelo vročiti najemniku - toženi stranki. Tožeča stranka tako ne bi mogla določno opredeliti datuma izpraznitve in izročitve poslovnega prostora in s tem njenega tožbenega zahtevka. Ob povedanem je zato nesprejemljivo pritožbeno stališče, da teče enoletni odpovedni rok šele od toženčinega prejema zahteve oziroma odpovedi najemne pogodbe.
ZGD člen 31, 31/2, 31, 31/2. ZPP člen 76, 76/3, 76, 76/3.
sposobnost biti stranka
Podružnice niso ne pravne osebe ne oblike združevanja, ki jim sodišče lahko prizna lastnost stranke z učinkom v konkretni zadevi. Iz poslov, ki jih opravlja podružnica, sme tožiti in je lahko tožena le družba.
ZIZ člen 38, 38/6, 65, 38, 38/6, 65. ZPP člen 154, 154/1, 154, 154/1.
sklep o izvršbi - ugovor tretjega - povrnitev izvršilnih stroškov - uspeh
Kadar tretji z ugovorom uspe, mu je upnik dolžan povrniti njegove stroške, četudi ni izpolnjen pogoj iz 38/6 člena ZIZ. Takšno rešitev namreč v tem primeru nalaga pravilo 154. člena ZPP.
Varnostni ukrep odvzema predmetov je dovoljeno izreči le tedaj, kadar sodišče prve stopnje oceni, da bi se s takšnim izrekom odpravila nevarnost ponavljanja kaznivih dejanj. Kakor ni dvoma, da za nekatere predmete že zakon narekuje obvezen odvzem (za tiste, ki so izključno namenjene za izvrševanje kaznivih dejanj), pa je v primeru drugih predmetov, ki niso tako tesno povezani s kaznivim dejanjem, potrebno upoštevati, kakšna je njihova primarna funkcija, ali je izkazana dovolj visoka stopnja verjetnosti ponavljanja kaznivih dejanj, kako močan poseg v premoženje obdolženca pomeni takšen odvzem in, ali je podana sorazmernost med izrečenim ukrepom in težo storjenega kaznivega dejanja.
ZGD člen 394, 394/1, 394, 394/1. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-3, 208, 208/1, 205, 205/1, 205/1-3, 208, 208/1. ZFPPod člen 27, 27/4, 27, 27/4.
izbris pravne osebe iz registra - prekinitev postopka - nadaljevanje postopka
Prenehanje obstoja (izbris) pravne osebe je razlog za prekinitev (začasni zastoj) postopka. Prekinitev nastopi po sili zakona neodvisno od volje strank, procesnopravno razmerje pa s tem ne preneha. Postopek se nadaljuje, ko ga prevzame pravni naslednik izbrisane pravne osebe ali ko ga sodišče na predlog nasprotne stranke povabi, naj to stori.
Izvršilni naslov v tej izvršbi predstavlja sklep o izročitvi nepremičnine kupcu - upniku, izdan na podlagi 192. čl. ZIZ. V njem je odločeno, da se nepremičnina izroči upniku. O kakršnikoli pravici dolžnika ni odločeno. Po določilu 210. čl. ZIZ ima namreč dolžnik, ki kot lastnik stanuje v prodani družinski stanovanjski hiši, pravico (razen v primerih iz 4. odst.) stanovati v tej hiši kot najemnik še tri leta od dneva prodaje dalje, vendar pa mora tak predlog dolžnik podati najkasneje do dražbenega naroka, o njem pa odloči sodišče v sklepu o izročitvi nepremičnine kupcu tako, da določi kdaj se je dolžnik dolžan izseliti iz družinske stanovanjske hiše, kar pa v konkretnem primeru ni bilo. Dolžnik torej neutemeljeno trdi, da ima po ZIZ možnost ostati v stanovanju.
ZIZ člen 15, 17, 17/2, 17/2-2, 18, 18/2. ZPP člen 18, 18/1, 18/2. ZUP člen 288, 288/2, 324. ZUP (1986) člen 276, 276/2.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - denarna terjatev - izvršljiva upravna odločba - sodna pristojnost
Upnik je izvršilni predlog za izterjavo denarne terjatve, ugotovljene z izvršljivo upravno odločbo, podal še v času veljavnosti starega ZUP, zato je za konkretno izvršbo s prenosom dolžnikove denarne terjatve in subsidiarno s prodajo dolžnikovih premičnin, pristojno sodišče.
ZOR člen 100, 101, 315, 315/1, 315/2, 100, 101, 315, 315/1, 315/2.
leasing - izpolnitev obveznosti
Iz neprerekanih tožbenih trditev izhaja, da sta se pravdni stranki (tožeča stranka kot leasingodajalec in prvotožena stranka kot leasingojemalec dogovorili tudi za odkupni obrok, kar pomeni, da sta stranki že v pogodbi dogovorili odkup v leasing danega avtomobila po preteku dogovorjenega roka uporabe avtomobila. To pomeni, da je s pretekom dogovorjenega roka zapadla ne le toženkina obveznost odkupa vozila, pač pa tudi tožničina obveznost izročitve vozila v last toženi stranki. Gre za obveznost sočasne izpolnitve obeh pogodbenih strank po preteku s pogodbo dogovorjenega roka, zato ni mogoč zaključek, da je bil rok dogovorjen izključno v interesu dolžnika. Da bi tožena stranka kot leasingojemalec lahko predčasno veljavno izpolnila svojo pogodbeno obveznost, bi morala pridobiti soglasje tožeče stranke kot leasingodajalca.
Izdano gradbeno dovoljenje samo po sebi ne izključuje protipravnosti posegov v posest, če posestnik ni dal soglasja v postopku za njegovo izdajo, ker ne more biti udeleženec tega postopka.
Če so v 2. odstavku 23. člena ZIZ taksativno naštete verodostojne listine, kar pomeni, da navedenega pojma ni mogoče širiti, pa pri tolmačenju pojma fakture, ki je ekonomski pojem, takšne omejitve ni. Računa, na podlagi katerih je upnica predlagala izvršbo, sta izstavljena na podlagi obračunov, v katerih dolžnik sam izkazuje višino svoje obveznosti in upnika svoje obveznosti s tem, da je upnica v računih obračunala še davek na dodano vrednost. Ker je z računoma, izstavljenima na podlagi dolžnikovih obračunov v celoti izkazana tudi zvezanost s pogodbo o prenosu materialnih avtorskih pravic, sklenjeno med strankama tega postopka, ni pravnorelevantnega razloga, ki bi navedenima listinama jemal pomen fakture oziroma verodostojne listine v smislu 2. odstavka 23. člena ZIZ.
Ni pritože proti sklepu, s katerim sodišče naloži podpis pritožbe tožencu, ki je vložil nepodpisano vlogo. Sodišče je ravnalo pravilno, ko je po predhodnem obvestilu toženca uporabilo določbo 141. čl. ZPP in opravilo nadomestno vročitev.
ZOR člen 200, 200/1, 200/2, 203, 200, 200/1, 200/2, 203.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - negmotna škoda - odmera odškodnine
za nepremoženjsko škodo v zvezi s telesnimi poškodbami: 600.000,00 SIT;za strah 100.000,00 SIT; za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti: 1.200.000,00 SIT.
Vdovcu, staremu 84 let, ki je dolga leta nazaj delal na zaščiteni kmetiji, v lasti pokojne zapustnice, njegove žene, samo zaradi njegove starosti ni posledično zmanjšane delovne zmožnosti za fizična dela, ni mogoče oporekati svojstva upravičenega dediča oz. nezmožnost gospodarjenja z zaščiteno kmetijo.
Ne glede na to, ali upnik že v samem predlogu za izvršbo predlaga več sredstev in predmetov izvršbe (začetna kumulacija) ali to stori naknadno (naknadna kumulacija), pride do atrakcije krajevne pristojnosti izvršilnega sodišča glede na prvo navedeno sredstvo izvršbe za odločitev o predlogu za izvršbo.