Upnik je sodišču prve stopnje sporočil dolžnikov sedež, skladno z vpisom v sodni register; zato za posledico, predvideno v 4. odst. 108. čl. ZPP v zv. s 15. čl. ZIZ, ni bilo podlage.
Sodišče prve stopnje se je v obravnavanem primeru do vprašanja, ali je zavarovalna pogodba prenehala med zavarovalnim obdobjem, oprlo na določbe 913. člena ZOR, ki ureja posledice, če premija ni plačana. Navedeno določilo (kot splošna določba v poglavju ZOR o zavarovanju) dejansko ureja tudi posledice, če premija ni plačana v sklenjenem osebnem (nezgodnem) zavarovanju, kajti določbe 945. čl. ZOR o posledicah neplačane premije pri osebnem zavarovanju se izrecno nanašajo le na primer sklenjenega življenjskega zavarovanja. Določbe 913. člena ZOR pa je prvostopno sodišče, kot pravilno opozarja pritožnica, napačno uporabilo. Že sklicevanje prvostopnega sodišča na 4. odst. cit. člena, po katerem preneha zavarovalna pogodba ex lege, če premija ni plačana v letu dni od njene zapadlosti, je materialnopravno zgrešeno, saj se ta določba nanaša na permanentna (daljša od enega leta) sklenjena zavarovalna razmerja. Le v takšnem primeru je namreč nesmiselno podaljševati zavarovalno razmerje, če pa premija ni plačana niti za prvo leto.
ZOR člen 941, 941. ZOZP člen 26, 26. ZMZPP člen 30, 30. ZZavar člen 333, 333.
oškodovanec - zavarovalnica
Možnost vložitve odškodninskega zahtevka na podlagi londonskega sporazuma zoper slovensko zavarovalno združenje je uzakonjena v korist oškodovanca. Zato mu ni mogoče odreči tudi pravice do direktne tožbe zoper tujo zavarovalnico.
Iz posebne stečajne mase, ki se pridobi s prodajo nepremičnine na kateri je imel upnik ločitveno pravico se izplača le ugotovljena glavnica in natekle obresti do začetka stečajnega postopka. Obresti, ki so nastale po začetku stečajnega postopka do plačila pa se izplačajo iz kasnejše razdelitvene mase.
Po določbi 1. odst. 154. člena ZOR je dolžan povrniti odškodnino tisti, ki je škodo povzročil, če ne dokaže, da je do škode prišlo brez njegove krivde, ki je podana, če je škodo povzročil namenoma ali iz malomarnosti (158. člen ZOR). Ker so bili s pravnomočno delno sodbo razveljavljeni sklepi upravnega odbora tožene stranke o razrešitvi tožnika kot direktorja zaradi nezakonitosti v postopku, je izkazano, da obstoja prvi element odškodninske odgovornosti tožene stranke. Sama kršitev postopka pomeni nedopustno ravnanje, zato je napačno stališče, da ne gre za nedopustno ravnanje, če je o razrešitvi odločal pristojni organ. Zato sodišču tudi ni treba presojati po vsebini, ali so obstajali utemeljeni razlogi za predčasno razrešitev tožnika. Prav dejstvo, da so bili sklepi tožene stranke razveljavljeni zaradi formalnih nepravilnosti v postopku, pomeni, da je bila razrešitev nezakonita.
ZDR v 81. členu ureja primere daljše odsotnosti zaradi nege in varstva otroka, pravice do denarnega nadomestila za te odsotnosti pa ne ureja. Ker je tožnica rodila dvojčka štiri tedne pred predvidenim rokom poroda, je upravičena do podaljšanega dopusta za nego in varstvo otroka po 2. in 4. odst. 81. čl. ZDR, torej do treh mesecev (dvojčka) in štirih tednov (predčasen porod), kajti ZDR nikjer ne določa, da se ti dve pravici ne bi mogli kumulirati.
ZST člen 12, 12/1, 13, 13/3, 14, 12, 12/1, 13, 13/3, 14. ZPPSL člen 160, 160/2, 160, 160/2.
oprostitev plačila sodne takse
Oprostitev plačila sodnih taks velja samo v postopku, v katerem je bila oprostitev priznana (14. člen citiranega zakona). Če so bili delavci v stečajnem postopku oproščeni takse za prijavo svojih terjatev, to ne pomeni, da avtomatično velja taksna oprostitev tudi v postopku pred delovnim in socialnim sodiščem. V tem postopku se samostojno presoja, ali je stranka upravičena do oprostitve plačila sodnih taks. Ker tožnica ni predložila listin, ki jih ZST zahteva, je sodišče prve stopnje utemeljeno zarnilo tožničin predlog za oprostitev plačila sodnih taks.
Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji člen 19, 19-4, 91. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vrtcih ter osnovnem in srednjem šolstvu v plačilne razrede člen 30, 30/2. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o napredovanju zaposlenih v vrtcih ter osnovnem in srednjem šolstvu v plačilne razrede člen 15.
dejavnost vzgoje in izobraževanja - učitelj - napredovanje v višji plačni razred - mnenje sindikata
4. alinea 19. člena Kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja se ne nanaša le na 91. člen KPDVI, ampak na postopek sprejemanja vseh splošnih aktov, s katerimi se uvajajo novi načini ugotavljanja delovne uspešnosti, razvrščanja oz. napredovanja v višje plačilne razrede ter določanja plač in drugih prejemkov na tej podlagi. S sodelovanjem sindikata pri sprejemanju splošnih aktov je zahtevi 19. člena KPDVI zadoščeno. Zato ravnatelju ni potrebno ponovno zahtevati predhodnega mnenja sindikata pred sprejemom konkretne odločitve za posameznega delavca, ki jo sprejme na podlagi teh aktov.
Javni opomin je možno izreči za lažje in hujše kršitve delovnih obveznosti. Zakonska formulacija (56. čl. ZTPDR) o tem, da je javni opomin mogoče izreči za lažje kršitve dolžnosti in delovnih obveznosti, določene s splošnim aktom oz. kolektivno pogodbo, ne pomeni, da tega ukrepa ni mogoče izreči tudi za hujše kršitve delovnih obveznosti. Zakon takšne možnosti ni posebej izključil, obenem pa tudi ni določil, da je javni opomin mogoče izreči le za lažje kršitve. V skladu z načelom individualizacije disciplinskih sankcij je torej potrebno določbo 56. čl. ZTPDR interpretirati tako, da je tudi za hujšo kršitev delovnih obveznosti možno izreči disciplinski ukrep javnega opomina, če okoliščine posameznega primera to dopuščajo.
Predlog stranke, da naj se obravnava opravi v njeni odsotnosti, je po določbi 209. člena ZPP ovira za izdajo ugotovitvenega sklepa o mirovanju postopka le v primeru, če nasprotna stranka pride na narok in predlaga izdajo takšnega sklepa. Če pa nobena od strank ne pride na narok, pa čeprav sta pred tem obe ali pa ena sama predlagali, da se zadeva obravnava v njuni odsotnosti, so podani pogoji za izdajo sklepa o mirovanju. Če bi sodišče v takšnem primeru izdalo sodbo brez obravnave, bi bila podana bistvena kršitev določb podtopka po 1. ods. 339. člena ZPP.
razporeditev - odločanje o pravicah in obveznostih delavcev - zahteva za varstvo pravic
Delavec ne more uspešno uveljavljati sodnega varstva, ker ni pravočasno vložil ugovorov zoper sklepe o razporeditvi, katerih razveljavitev zahteva. Ker tožeča stranka ugovora ni vložila, sta sklepa postala dokončna in pravnomočna. Z vlaganjem zahtev za varstvo pravic po izteku rokov, je tožeča stranka poskušala obiti zakonske določbe o predhodnem varstvu pravic pri delodajalcu. V zahtevah za varstvo pravic namreč ni zahtevala izdaje novega sklepa o razporeditvi, ampak je zahtevala razveljavitev že dokončnih in pravnomočnih sklepov o razporeditvi.
Kadar sodišče v socialnih sporih odloča o stroških postopka, izhaja iz 36. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih, ki to vprašanje ureja drugače kot ZPP. V socialnih sporih gre praviloma za kontrolo posamičnih upravnih aktov iz socialnega zavarovanja oz. socialne varnosti, ko je zavarovanec nasproti nosilcu in izvajalcu zavarovanja šibkejša stranka. Zato glede stroškov ne velja načelo uspeha v sporu. V 1. odst. cit. 36. člena ZDSS je namreč določeno, da trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, po 3. odst. istega člena pa mora stranka nasprotni stranki povrniti stroške, ki jih je povzročila po svoji krivdi, ali ki so nastali po naključju, ki se je njej primerilo. V vsakokratnem socialnem sporu je zato potrebno tudi presoditi, ali niso izpolnjene okoliščine oz. pogoji iz 3. odst. 36. člena ZDSS.
ZOR člen 200, 200/1, 200/2, 200, 200/1, 200/2. ZPP člen 328, 328.
popravni sklep - očitna pomota - izrek sodbe
Predsednik senata sodišča prve stopnje lahko po določbi 328. člena ZPP popravi le očitne pomote v sodbi in ne sme na novo oblikovati izreka sodbe. Vendar samo preoblikovanje izreka sodbe (zaradi večje jasnosti izreka) v popravnem sklepu v konkretnem primeru ne predstavlja take kršitve, da bi moralo pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljaviti, saj iz popravnega sklepa izhaja, da je sodišče vneslo v izrek sodbe le izpuščene besede "z zakonitimi zamudnimi obrestmi". Sodišče lahko izda sklep o popravi kadarkoli, torej tudi takrat, ko je sodba postala pravnomočna.
Kadar je odškodninski postopek pri delodajalcu pomanjkljivo izveden, je potrebno z izvedbo dokaznega postopka pred sodiščem ugotoviti, ali je delavec povzročil škodo iz hude malomarnosti in koliko le-ta znaša. Sodišče mora ugotoviti vse okoliščine in elemente morebitne odškodninske odgovornosti tožene stranke, upoštevajoč njene zadolžitve na delovnem mestu poslovodkinje, pri čemer je tožeča stranka tista, ki nosi dokazno breme glede toženkine krivde za primanjkljaj, do katerega je v obravnavanem primeru prišlo. Huda malomarnost toženke - poslovodkinje se kaže v tem, da je poslovanje s čeki in boni potekalo nepravilno, dokumentacija pa je bila dostopna vsem zaposlenim, kar je omogočalo prilaščanje sredstev tožene stranke s strani delavca, ki je bil v kazenskem postopku. Stališče delavke, da je njena odgovornost izključena, ker je do škode prišlo zaradi kaznivega dejanja delavca, ki ga je toženka sama odkrila in ga naznanila, je vprašljivo, saj že zbrana dokumentacija (tudi podatki iz kazenskega spisa) kaže na to, da je omenjeni delavec imel dostop do bonov in gotovine prav zaradi pomanjkljivosti pri poslovanju z boni in denarjem.
ZPP člen 318, 318/1, 318/1-4, 318, 318/1, 318/1-4.
zamudna sodba - sklepčnost tožbenega zahtevka
Niso izpolnjeni vsi pogoji, določeni v 318. členu ZPP, za izdajo zamudne sodbe, če tožeča stranka v tožbi ni navedla nobenega dokaza, ki bi dokazoval, da tožeča stranka ni storila kršitev delovne obveznosti, za katero ji je bil izrečen disciplinski ukrep prenehanje delovnega razmerja. Predlagani dokaz z zaslišanjem tožnice in prič A. in B. glede podpisa stranke na obrazcu R-4-13 za dvig gotovine in sklicevanje na navedbe v ugovoru zoper prvostopno disciplinsko odločbo tožene stranke, nista dokaza, ki bi dokazovala, da tožeča stranka ni storila očitane kršitve delovne obveznosti ter da sta zato odločbi tožene stranke nezakoniti. Kaj in kako bosta priči izpovedali ni znano. Iz ugotovitev v disciplinskih odločbah pa izhaja kot nesporno, da je tožeča stranka dvignila tri zneske gotovine za posamezne stranke.
Tudi če gre za položaj povezanih družb, odvisne in obvladujoče družbe iz VII. poglavja ZGD, je mogoče uporabiti določilo 6. člena ZGD o spregledu pravne osebnosti, vendar mora biti izkazan tako škodljiv namen kot zloraba s strani obvladujoče družbe.
neupravičena pridobitev - solastninska pravica - solastnina - verzija - uporaba tuje stvari v svojo korist - splošni učinki pogodbe - izrek sodbe - skrbnost - nerazumljiv izrek - solastniški delež - pogodba o upravljanju stanovanjskih hiš
Izrek sodbe "Tožbeni zahtevek po nasprotni tožbi se v celoti zavrne" je nerazumljiv in ga ni mogoče preizkusiti, saj sploh ni jasno, kakšen zahtevek je zavrnjen. Solastniku načeloma vedno pripada korist, ki jo ima drugi od njegovega solastniškega deleža, zato mora biti privolitev solastnika za uporabo njegove solastne stvari izrecna in nedvomna. Ni pomembno, ali in kolikšno korist je obogateni dejansko imel z neupravičeno uporabo tuje stvari, temveč korist, ki bi jo z ustrezno skrbnostjo objektivno lahko pridobil.
Odgovornost vodje prodajalne za pravilno vodenje in poslovanje prodajalne je strožja kot odgovornost drugih prodajalacev. Vodja prodajalne je bil dolžan voditi in organizirati poslovanje kot skrben in dober gospodar in s sredstvi, ki so mu bila poverjena, skrbno upravljati. Zato je odgovoren za njeno finančno poslovanje in seveda tudi za ugotovljeni manjko, ker ni z ničemer dokazal, da je do manjka prišlo izključno zaradi tretjih oseb, za katere on ne odgovarja, ali iz drugih nezakrivljenih razlogov. Dejstvo, da naj bi blago lahko jemale posamezne stranke, ne more biti razlog za oprostitev odgovornosti.
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-1, 205, 205/1, 205/1-1.
prekinitev postopka - obstoj stranke - smrt stranke - zavrženje predloga
Določbe o prekinitvi postopka se uporabljajo samo v primeru, ko stranka umre med postopkom, medtem ko je potrebno predlog za izvršbo, vložen zoper osebo, ki ob vložitvi sploh ne obstaja več, zavreči.