prekinitev in nadaljevanje prekinjenega postopka - sodišče - umik tožbe
Zoper toženo stranko je bil začet stečajni postopek, kar je imelo za posledico prekinitev postopka s tem dnem po samem zakonu. Sodišče v času prekinitve postopka ne more opravljati nobenih pravdnih dejanj. Zgolj dejstvo, da je kljub navedenim določilom v času prekinitve postopka izdalo izpraznitveni nalog, pa še ne pomeni, da tožena stranka ne more kadarkoli v času prekinitve postopka prevzeti postopek, kar lahko stori s kakršnokoli vlogo v tem postopku. Prva taka vloga tožene stranke je bil ugovor zoper izdani izpraznitveni nalog, zato je sodišče to vlogo utemeljeno štelo kot toženčev prevzem postopka. Z dnem vložitve ugovora pa se je nadaljeval tudi po samem zakonu prekinjen pravdni postopek, zato za tak ugovor ne velja določba 3. odstavka 207. člena ZPP, ko ugovor ne bi imel nasproti tožeči stranki nobenega pravnega učinka.
ZPP v 4. odstavku 180. člena določa pogoje za ustavitev postopka na podlagi presumpcije umika tožbe. Tako se šteje, da je tožeča stranka umaknila tožbo v primeru, da ne plača predpisane takse za tožbo po opominu, ki ji ga pošlje sodišče po predpisih o sodnih taksah, in niso dani pogoji za oprostitev plačila sodnih taks. Iz navedenega določila izhaja, da je pravnomočna odločitev o zavrnitvi predloga za oprostitev plačila sodnih taks pogoj, da začne teči rok za izpolnitev taksne obveznosti. Sodišče prve stopnje je zato kršilo 4. odst. 180. čl. ZPP, ko je izdalo sklep o presumpciji umika tožbe, na kar pritožnik pravilno opozarja. V konkretnem primeru je namreč tožnik predlagal oprostitev plačila sodnih taks, o njegovem predlogu pa je bilo pravnomočno odločeno s sklepom pritožbenega sodišča z dne 4.7.2001. Ta sklep je tožnik prejel 12.7.2001. Petnajstdnevni rok za plačilo sodne takse in za predložitev potrdila o njenem plačilu zato ni mogel začeti teči pred 12.7.2001. Rok za izpolnitev obveznosti plačila sodne takse ne more pričeti teči, preden se obstoj te obveznosti ne ugotovi s pravnomočno odločbo in je prizadeti o tem obveščen.
Pravno zmotno je sicer pritožbeno stališče, da bi tožena stranka lahko izpodbijala domnevo iz 4. odst. 125. čl. ZPPSL le, če bi dokazala, da je bil način poravnave obveznosti z asignacijo med strankama dogovorjen. Zakonska domneva iz citiranega določila je izpodbojna. To lahko tožena stranka stori bodisi z izpodbijanjem domnevne baze, torej predposatvke za domnevo, da je vedela ali bi morala vedeti za slabo ekonomsko finančno stanje njenega dolžnika, bodisi z izpodbijanjem navedenega domnevanega dejstva. Čim pa z okoliščino, da je tožeča stranka vse svoje obveznosti do tožene stranke tudi v preteklosti izpolnjevala z asignacijami, ni mogoče izpodbijati predpostavke za zakonsko domnevo iz 4. odst. 125. čl. ZPPSL (to je neobičajen način poplačila terjatve), ni sprejemljivo posredno sklepanje prvostopenjskega sodišča, da zaradi tako ustaljenega načina plačila tožeče stranke tožena stranka ni vedela ali mogla vedeti za slabo ekonomsko finančno stanje dolžnika.
Do ločenega poplačila svoje terjatve ima pravico samo tisti ločitveni upnik, ki je terjatev in ločitveno pravico prijavil v stečajnem postopku, v dvomesečnem prekluzivnem roku. Če hipotekarni upnik v prekluzivnem roku v stečajnem postopku ne prijavi terjatve in ločitvene pravice (hipoteke), preneha terjatev, s tem pa tudi zastavna pravica na nepremičnini.
Pravno zmotno je sklicevanje pritožnice na določbo 2. odst. 324. čl. ZOR. Ta namreč ureja vprašanje dolžniške zamude, kadar rok za izpolnitev pogodbene obveznosti ni določen. Dolžnik v takšnem primeru pride v zamudo in trpi zamudne posledice (pri denarni terjatvi torej zamudne obresti) šele z opominom, kar pa ne vpliva na upnikovo pravico do terjatve, ki je nastala takoj po sklenitvi asignacijske pogodbe, v katerih izpolnitveni rok denarne obveznosti tožene stranke ni bil določen. Z vložitvijo tožbe po izteku zastaralnega roka tožeča stranka zastaranja ni pretrgala. Za pretrganje zastaranja pa tudi ni zadostovalo, da je z bremepisom z dne 2.11.1995 od tožene stranke zahtevala izpolnitev pogodbene obveznosti.
DELOVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL04211
ZPP člen 481, 482/1. ZS člen 105, 105/2, 105/2-3. ZGD člen 88, 89, 91, 94. ZDSS člen 4, 4-2.
gospodarski spor - stvarna pristojnost - specializirano sodišče - sodišča splošne pristojnosti - odškodninski spor - kršitev družbene pogodbe
Sodišče druge stopnje se strinja s pritožbenim stališčem, da je treba v tem postopku uporabiti pravila postopka o gospodarskih sporih po 1. točki 1. odst. 482. člena ZPP, zaradi česar je podana stvarna pristojnost sodišča splošne pristojnosti po 3. točki II. 105. člena Zakona o sodiščih, kar je v konkretnem primeru sodišče prve stopnje. Dosedanja tožbena podlaga kaže na potrebno uporabo prava gospodarskih družb, saj tožnica s tožbo uveljavlja tako odškodnino zaradi kršitve določb družbene pogodbe o vodenju družbe (primerjaj 86., II. odst. 88., 89. in 94. člen ZGD, kakor tudi zahteva, da se tožencu prepove zastopanje (smiselno 91. člen ZGD) ter uveljavlja odškodnino zaradi sklepanja škodljivih pogodb v zvezi s toženčevim upravljanjem družbe.
Zakupna pogodba je vpisana v zemljiški knjigi, zato ima zakupno razmerje učinek tudi napram tretjim in bi tožnica po 81. členu ZTLR imela pravico zahtevati sodno varstvo posesti iz naslova pravice do posesti proti tretji osebi, a le pod pogojem, da ji je ob sklenitvi zakupne pogodbe stvar zakupodajalec dal v posest.
ZPP (1977) člen 368, 368. ZOR člen 827, 830, 832, 833, 835, 827, 830, 832, 833, 835.
špediterska pogodba - stroški
Stojnina pa ni del prevoznih stroškov (ki jih sicer špediter poravna prevozniku v svojem imenu a na račun svojega naročitelja - prim. 827. čl. ZOR), pač pa škoda, ki jo s plačilom stojnine utrpi prevoznik, bremeni pa tistega, ki je zanjo, torej za zastoj v prevozu, odgovoren (o tem se je sodna praksa že večkrat izrekla). Tožeča stranka v postopku pred sodiščem prve stopnje ni zatrjevala pravnorelevantnih dejstev za odškodninsko odgovornost tožene stranke glede prevoznikovih izdatkov za stojnino, saj ni navajala, da bi glede oprave carinskih dejanj slednja dala napačna navodila (prim. 835. čl. v zvezi s 1. odst. 833. čl. ZOR) oziroma, da je sama storila vse v skladu s koristmi naročitelja in s svojo profesionalno skrbnostjo.
DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0061375
ZD člen 10. ZZZDR člen 12. ZPP člen 236a.
zunajzakonska skupnost – izvenzakonska skupnost – dedna pravica - obstoj izvenzakonske skupnosti – skupno bivanje
Če manjka ena od zunanjih okoliščin, ki kaže na življenjsko skupnost (v konkretnem primeru - če partnerja ne živita skupaj in za to ni objektivnih razlogov: študij ali zaposlitev v drugem kraju, nasilna ločenost partnerjev, zdravstveni ali starostni razlogi), ni pogojev za izvenzakonsko skupnost.