Delničarji družbe, ki je prenehala obstajati, so njeni pravni nasledniki po samem zakonu. Neporavnane davčne obveznosti družbe so zato nasproti delničarjem predmet (upravnega) davčnega postopka in ne sodnega.
Pritožbeni rok je zakonski (in ne sodni) rok. Ker ga zato sodišče ne more podaljšati, ni pravočasna tudi tista pritožba, ki je vložena po izteku z zakonom določenega pritožbenega roka, a pred iztekom tistega, ki ga je v pravnem pouku nepravilno zapisalo sodišče prve stopnje. Neugodne posledice napačne navedbe dolžine pritožbenega roka v pravnem pouku je mogoče sanirati le z vrnitvijo v prejšnje stanje.
pogodba o delu - izpolnitev - spor majhne vrednosti
Materialnopravno podlago spora v tej zadevi predstavlja zlasti konkretna pogodba o delu med pravdnima strankama. Iz te pogodbe, sklenjene v ustni obliki, izhaja, da je bil kot predmet izpolnitve s strani prevzemnika posla dogovorjena samo adaptacija kopalnice, WC in kuhinje. Nasprotno pa iz vsebine dogovora ni razvidno, da bi bila v posel, ki se ga je prevzemnik posla zavezal opraviti, vključena tudi elektroinstalaterska dela. Če je tako, je materialnopravno zmoten sklep sodišča prve stopnje o tem, da je J.A. omenjena dela zaupal tretjemu - tožeči stranki. Izpolnitveni pomočniki in drugi podjemniki namreč lahko opravljajo posel v smislu 610. člena ZOR le v okviru dogovorjenega izpolnitvenega ravnanja prevzemnika posla. Ker se J. A. in tožena stranka nista dogovorila za elektroinstalaterska dela, tožnik ni mogel biti izpolnitveni pomočnik ali subkontraktor J. A..
Pravno zmotno je sklicevanje pritožnice na določbo 2. odst. 324. čl. ZOR. Ta namreč ureja vprašanje dolžniške zamude, kadar rok za izpolnitev pogodbene obveznosti ni določen. Dolžnik v takšnem primeru pride v zamudo in trpi zamudne posledice (pri denarni terjatvi torej zamudne obresti) šele z opominom, kar pa ne vpliva na upnikovo pravico do terjatve, ki je nastala takoj po sklenitvi asignacijske pogodbe, v katerih izpolnitveni rok denarne obveznosti tožene stranke ni bil določen. Z vložitvijo tožbe po izteku zastaralnega roka tožeča stranka zastaranja ni pretrgala. Za pretrganje zastaranja pa tudi ni zadostovalo, da je z bremepisom z dne 2.11.1995 od tožene stranke zahtevala izpolnitev pogodbene obveznosti.
DELOVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL04211
ZPP člen 481, 482/1. ZS člen 105, 105/2, 105/2-3. ZGD člen 88, 89, 91, 94. ZDSS člen 4, 4-2.
gospodarski spor - stvarna pristojnost - specializirano sodišče - sodišča splošne pristojnosti - odškodninski spor - kršitev družbene pogodbe
Sodišče druge stopnje se strinja s pritožbenim stališčem, da je treba v tem postopku uporabiti pravila postopka o gospodarskih sporih po 1. točki 1. odst. 482. člena ZPP, zaradi česar je podana stvarna pristojnost sodišča splošne pristojnosti po 3. točki II. 105. člena Zakona o sodiščih, kar je v konkretnem primeru sodišče prve stopnje. Dosedanja tožbena podlaga kaže na potrebno uporabo prava gospodarskih družb, saj tožnica s tožbo uveljavlja tako odškodnino zaradi kršitve določb družbene pogodbe o vodenju družbe (primerjaj 86., II. odst. 88., 89. in 94. člen ZGD, kakor tudi zahteva, da se tožencu prepove zastopanje (smiselno 91. člen ZGD) ter uveljavlja odškodnino zaradi sklepanja škodljivih pogodb v zvezi s toženčevim upravljanjem družbe.
ZPP (1977) člen 368, 368. ZOR člen 827, 830, 832, 833, 835, 827, 830, 832, 833, 835.
špediterska pogodba - stroški
Stojnina pa ni del prevoznih stroškov (ki jih sicer špediter poravna prevozniku v svojem imenu a na račun svojega naročitelja - prim. 827. čl. ZOR), pač pa škoda, ki jo s plačilom stojnine utrpi prevoznik, bremeni pa tistega, ki je zanjo, torej za zastoj v prevozu, odgovoren (o tem se je sodna praksa že večkrat izrekla). Tožeča stranka v postopku pred sodiščem prve stopnje ni zatrjevala pravnorelevantnih dejstev za odškodninsko odgovornost tožene stranke glede prevoznikovih izdatkov za stojnino, saj ni navajala, da bi glede oprave carinskih dejanj slednja dala napačna navodila (prim. 835. čl. v zvezi s 1. odst. 833. čl. ZOR) oziroma, da je sama storila vse v skladu s koristmi naročitelja in s svojo profesionalno skrbnostjo.
Zakupna pogodba je vpisana v zemljiški knjigi, zato ima zakupno razmerje učinek tudi napram tretjim in bi tožnica po 81. členu ZTLR imela pravico zahtevati sodno varstvo posesti iz naslova pravice do posesti proti tretji osebi, a le pod pogojem, da ji je ob sklenitvi zakupne pogodbe stvar zakupodajalec dal v posest.
Do ločenega poplačila svoje terjatve ima pravico samo tisti ločitveni upnik, ki je terjatev in ločitveno pravico prijavil v stečajnem postopku, v dvomesečnem prekluzivnem roku. Če hipotekarni upnik v prekluzivnem roku v stečajnem postopku ne prijavi terjatve in ločitvene pravice (hipoteke), preneha terjatev, s tem pa tudi zastavna pravica na nepremičnini.
DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0061375
ZD člen 10. ZZZDR člen 12. ZPP člen 236a.
zunajzakonska skupnost – izvenzakonska skupnost – dedna pravica - obstoj izvenzakonske skupnosti – skupno bivanje
Če manjka ena od zunanjih okoliščin, ki kaže na življenjsko skupnost (v konkretnem primeru - če partnerja ne živita skupaj in za to ni objektivnih razlogov: študij ali zaposlitev v drugem kraju, nasilna ločenost partnerjev, zdravstveni ali starostni razlogi), ni pogojev za izvenzakonsko skupnost.