ZDen člen 3, 3-9, 64. Zakon o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč (1958) člen 38, 46.
določitev odškodnine - denacionalizacija - upravičenci do denacionalizacije - odškodnina za nacionalizirano premoženje - uporaba materialnega prava
Najkasneje po uveljavitvi ZDen, ki ureja denacionalizacijo premoženja, podržavljenega med drugim z ZNNZ, ni mogoče več zahtevati odškodnine za nacionalizirano nepremičnino na podlagi ZNNZ.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00000744
OZ člen 179, 179/2.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - odškodnina za strah - odmera višine odškodnine za nepremoženjsko škodo - višina odškodnine - prometna nesreča - primarni strah - intenziteta in trajanje strahu - pravno priznani strah - pravno priznana škoda - stroški postopka - uspeh pravdnih strank - ločeno vrednotenje uspeha pravdnih strank po temelju in višini
Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo.
gospodarska družba, izbrisana iz sodnega registra - neobstoječa pravna oseba kot stranka postopka - neodpravljiva pomanjkljivost - zavženje tožbe
Ker je bila toženka A., d. o. o., glede na podatke sodnega registra izbrisana iz sodnega registra pred vložitvijo tožbe, je sodišče prve stopnje tožbo pravilno zavrglo, saj gre za neodpravljivo pomanjkljivost (peti odstavek 81. člena ZPP).
Če lahko upnik brez privolitve dolžnika delno umakne predlog za izvršbo, mu sodišče prve stopnje ne rabi vročati delnega umika predloga in dolžnik se o tem ne rabi izjasnjevati.
razpravno načelo - odločilna dejstva - denarna odškodnina - objektivna ali krivdna odgovornost - padec na mokrih in splozkih tleh - padec v kopališču - padec v sanitarnih prostorih - padec pod tušem - obstoj protipravnosti - opustitev dolžne skrbnosti - krivda za opustitev - opustitev čiščenja - skladnost proizvoda s tehničnimi zahtevami - obstoj vzročne zveze - dejansko ali pravno vprašanje - dolžnost opozorila na pretečo nevarnost - izključna odgovornost oškodovanca
V primeru opustitvenih ravnanj je treba praviloma ugotoviti, ali je tožena stranka opustila dolžno skrbnost, ki ji jo nalagajo bodisi posebni predpisi bodisi (glede na okoliščine primera) izhaja iz splošnega načela o prepovedi povzročanja škode. Če te kršitve ni, ne moremo govoriti niti o protipravnem ravnanju niti o krivdi, saj je v primeru očitka (napačnega, protipravnega) pasivnega ravnanja (opustitve), to eno in isto. Povedano drugače: skrbnost ravnanja odgovorne osebe je v teh primerih hkrati merilo protipravnosti njenega ravnanja in krivde in zato ločevanje teh dveh predpostavk ni vedno mogoče in jih niti ni smiselno obravnavati ločeno.
Trditveno breme obsega konstitutivna (odločilna) dejstva, ne pa tudi vseh posameznih okoliščin konkretnega primera - ki znotraj istega dejanskega stanja predstavljajo le konkretizacijo prvotnih trditev, obenem pa praviloma na njih tudi sloni ocena, ali odločilna dejstva obstajajo ali ne. S tem, ko sodišče takšne okoliščine ugotovi, razpravnega načela ne krši. Pravila o trditvenem in dokaznem bremenu tudi ne pomenijo, da sodišče ne sme upoštevati dejstev, ki jih je stranka navedla, čeprav jih ni bila dolžna navesti, pa ji gredo morda v škodo.
Tuširna kad je, kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, ustrezala vsem (varnostnim) standardom, bila je opremljena z oprijemalom. Zavarovanec toženke je zagotavljal tudi redno čiščenje. Kad je imela sicer rahel naklon, v njej pa so se nahajali ostanki mila, (kar je povečalo drsnost kadi), vendar pa to še ne pomeni, da je bil zavarovanec toženke dolžan takšno večjo drsnost zmanjšati z (dodatnim) protizdrsnim premazom kadi ali bolj pogostim čiščenjem. Tudi postrožena skrbnost dobrega strokovnjaka namreč ne terja preprečevanja vseh nevarnosti do katerih lahko pride, ampak preprečevanje večjih, neobičajnih in za obiskovalce nepričakovanih nevarnosti, nevarnost pa je dolžan omejiti na razumno mero. Prisotnost ostanka mila oziroma milnice v tuš kadi ter posledična nevarnost zdrsa pa ni nekaj neobičajnega oziroma nepričakovanega. Celo nasprotno: s tem morajo obiskovalci računati in ustrezno poskrbeti za svojo varnost.
Ker premoženjskopravni odnosi pravdnih strank glede spornega stanovanja v času, ko je tožnica vložila tožbo zaradi skladiščenja toženčevih stvari v njenem stanovanju, še niso bili razčiščeni, skladiščenje ni bilo protipravno. Skladiščenje stvari je postalo protipravno, ker se toženca tožnikovi lastninski oblastni pravici nista uklonila po tem, ko je bil njun vložek v stanovanje opredeljen kot obligacijska terjatev.
Pridržna pravica, na katero se toženca sklicujeta, ni stvarna pravica, res pa je, da kot sredstvo za zavarovanje zapadlih terjatev opravičuje upnikovo oblast nad stvarjo. Vendar toženca te oblasti nimata, saj je nesporno, da ključa stanovanja nimata.
ZPP člen 7, 14, 212. ZPPSL člen 80, 80/2. ZFPPIPP člen 102.
dokazno in trditveno breme - odškodninska odgovornost stečajnega upravitelja - identično dejansko stanje - dokazovanje z listinami - vezanost civilnega sodišča na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo
Ko je sodišče prve stopnje bilo seznanjeno s pravnomočno kazensko obsodilno sodbo, katere obstoj tudi pritožba ne zanika, je nad procesno dolžnostjo tožeče stranke, da svoje trditve dokazno podpre (7.člen ZPP1 v zvezi s 212. členom ZPP2 ) pretehtala vezanost sodišča na pravnomočno obsodilno sodbo, izdano v kazenskem postopku glede obstoja kaznivega dejanj in kazenske odgovornosti storilca, ki obstaja, kadar temelji tožbeni zahtevek na istem dejanskem stanju, na podlagi katerega je bilo odločeno v kazenskem postopku. Sodišče je zaradi vezanosti na kazensko obsodilno sodbo sodišča pri identičnem dejanskem stanju, smelo samo pridobiti obe kazenski sodbi in s tem ni kršilo procesnih predpisov v škodo toženca. Vezanost pravdnega sodišča na sodbo kazenskega sodišča pri identičnem dejanskem stanju pomeni vezanost na ugotovitev tistih dejstev, od katerih je bila v kazenskem postopku odvisna odločitev, da obstaja kaznivo dejanje in kazenska odgovornost. Pravdno sodišče teh dejstev, če obenem tvorijo podlago za odločitev o obstoju civilnopravne obveznosti, ne sme ugotoviti drugače oziroma vsaj ne sme ugotoviti toliko drugače, da bi s tem prišlo v nasprotje z odločitvijo kazenskega sodišča.
Pa tudi sicer velja, da je pravna narava instituta vezanosti na kazensko obsodilno sodbo po 14. členu ZPP večplastna in ne gre niti za dokazno pravilo (saj se ne nanaša le na dejstva, vezanost na sodbo pa ne učinkuje ne kot na listino temveč kot na odločitev) niti ne gre za učinek pravnomočnosti v ožjem smislu. Gre za učinek vezanosti, ko se v dveh zaporednih postopkih odloča o različnih pravnih posledicah, ki pa obe izvirata iz istega historičnega dogodka.
Če torej pri institutu vezanosti na kazensko obsodilo sodbo ne gre niti za dokazno pravilo niti za vezanost na listino, je sodišče smelo samo pridobiti kazenski obsodilni sodbi, s tem pa ni storilo bistvene kršitve določb pravdnega postopka kot mu zmotno očita pritožba niti ni posledično tožencu bila kršena ustavna pravica po 22. členu Ustave RS.
V konkretni zadevi, v kateri se tožencu očita protipravno ravnanje v času, ko je bil stečajni upravitelj pri tožeči stranki in ji posledično povzročil škodo v višini vtoževanega zneska, prej navedeno pomeni, da toženec potem, ko je bil pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje, ki izhaja iz identičnega dejanskega stanja, ne more več podati ugovora, da storjeno dejanje ni bilo protipravno, da med njegovim ravnanjem in nastankom škode ni vzročne zveze, pravdno sodišče je vezano na ugotovitev kazenskega sodišča, da je nastala prepovedana posledica. Obstoj predpostavk po kazenskem pravu utemeljuje sklep, da te predpostavke obstajajo tudi po strožjih merilih civilnega prava ali drugače povedano, odločitev pravdnega sodišča ne sme biti v nasprotju z ugotovitvami kazenskega sodišča glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti.
Identičnost dejanskega stanja v kazenski zadevi s pravdno zadevo je mogoče ugotoviti le tako, da se ne sledi le izreku kazenske sodbe, temveč obrazložitev kazenske sodbe nujno predstavlja podporo izreku in šele na ta način je mogoče pravilno ugotoviti dejansko stanje.
Ob pravilnem branju kazenske obsodilne sodbe pa se pokaže, da jo kazensko sodišče ugotovilo to, kar je povzelo sodišče prve stopnje in tudi vse, kar je ugotovilo sodišče prve stopnje, ki je tako pravilno uporabilo materialno pravo, ko presodilo, da toženec ni ravnal kot se pričakuje od povprečno skrbnega stečajnega upravitelja, od katerega se pričakuje, da ve in bi moral vedeti, da stečajna masa ni namenjena vlaganjem, nalaganjem, investiranju ali celo finančnemu špekuliranju, ampak poplačilu upnikov in bi v skladu s tem namenom tudi moral delovati, čeprav je v danem obdobju mogoče pričakovati visoke donose pri določenih vlaganjih, nalaganjih, investiranju ali celo finančnem špekuliranju.
zamuda roka za opravo procesnega dejanja - vrnitev v prejšnje stanje - zavrnitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje - napaka v sferi strankinega pooblaščenca - vročanje pisanj pooblaščencu
Nekomuniciranje oziroma nesporazum med stranko in pooblaščencem ni upravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje.
Pritožben preizkus izpodbijane zamudne sodbe je pokazal, da dejstva in dokazi, na katere se tožena stranka sklicuje v pritožbi, zbujajo dvom o pravilnosti ugotovitve sodišča prve stopnje v zvezi s pravilnostjo vročitve tožbe s pozivom toženi stranki v odgovor. Zato je preuranjena odločitev sodišča prve stopnje, da so izpolnjeni vsi pogoji za izdajo zamudne sodbe.
materialna škoda - gradnja - dokazovanje z izvedencem - praktične izkušnje - merilo mejnega praga zadostne verjetnosti - tresljaji - neposredni vzrok škode - izključni vzrok
Ker za vzpostavitev zveze med nastalimi poškodbami tožnikove nepremičnine in tresljaji ob gradnji soseske zaradi zabijanja pilotov zadošča prag verjetnosti, ki presega 50%, je sodišče prve stopnje na podlagi izvedenskega mnenja utemeljeno ugotovilo obstoj vzročne zveze med poškodbami v mansardnem stanovanju (pokanje knauf plošč), pritličnim stanovanjem (zidne razpoke) in otežkočenim zapiranjem vrat ter tresljaji zaradi zabijanja pilotov v času gradnje soseske.
Predmet dokazovanja z izvedencem niso le abstraktna pravila stroke, znanosti, temveč tudi izkušenj, ki so tako kot splošne življenjske izkušnje in splošno znana pravila znanosti, nujna za povezavo konkretnih dejstev v določen dokazni zaključek o pravno pomembnem dejstvu.
ZPP člen 184, 184/1, 185, 185/1, 185/2, 286. ZZZDR člen 59.
skupno premoženje - posebno premoženje - sprememba tožbe - prekluzija dejstev in dokazov
Po ugotovitvi, da predstavljajo tudi denarna sredstva skupno premoženje pravdnih strank, je sodišče ugotavljalo delež pravdnih strank na tem premoženju in ugotovilo, da sta deleža pravdnih strank enaka (kot tudi na ostalem skupnem premoženju) in znašata za vsakega od njiju 1/2.
izločitev dokazov - predobravnavni narok - predlog za izločitev dokazov - načelo kontradiktornosti - enako varstvo pravic - ugotavljanje dejanskega stanja
Dokaze, ki so pomembni za odločitev o predlogu za izločitev dokazov kot nedovoljenih, mora predsednik senata izvesti na predobravnavnem naroku v prisotnosti strank, saj je le na ta način zadoščeno pravicam iz 22. člena Ustave (jamstvo enakega varstva pravic oziroma zahteva po kontradiktornosti mora biti spoštovana v vseh fazah postopka).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO - POGODBENO PRAVO
VSL00001010
ZPP člen 7, 212. - tarifna številka 20, 20-2.
dogovor o gradnji - pisna oblika dogovora o skupni gradnji - ustni dogovor - priglasitev stroškov postopka - dokazna ocena
Tožnica bi morala za utemeljenost svojega zahtevka izkazati obstoj ustnega dogovora s tožencem o pridobitvi dodatnega solastniškega deleža, kar pa ji v dokaznem postopku ni uspelo.
Toženec stroškov za zastopanje na prvem naroku v višini 1200 odvetniških točk ni priglasil, zato jih je sodišče prve stopnje neutemeljeno priznalo
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00000676
OZ člen 270, 619. ZPP člen 254.
podjemna pogodba - pogodba o delu - plačilo računa - prenehanje terjatve zaradi izpolnitve obveznosti - izvedensko mnenje - dopolnitev izvedenska mnenja - postavitev drugega izvedenca
V konkretnem primeru ni bilo potrebe po dopolnjevanju izvedenskega mnenja. Izvedenec je odgovoril na vse pripombe, ki jih je tožeča stranka podala na njegovo mnenje. Pritožbeno sodišče soglaša, da je izvedeniško mnenje popolno, razumljivo in preverljivo, zato ni potrebe po njegovem preverjanju s strani novega izvedenca.
ZPP člen 11, 11/2. ZGD-1 člen 263, 263/1, 515, 515/1, 515/6.
prepoved zlorabe pravic v postopku - denarno kaznovanje strank - taksne oprostitve - skrbnost vestnega in poštenega gospodarstvenika
V primeru ugotovitve ravnanj, storjenih s ciljem, ki je v nasprotju z dobrimi običaji, vestnostjo in poštenjem, zakon ne predpisuje pogoja namena škodovati drugemu kot kumulativnega, saj se besedilo ne nadaljuje z besedno zvezo "in", pač pa z "ali".
Zakoniti zastopnik z vlaganjem vsebinsko praznih in nepopolnih pravnih sredstev neutemeljeno zavlačuje izpolnitev procesnih predpostavk za obravnavo njegove pritožbe zoper sodbo, kar vsekakor ustreza pojmu zlorabe pravice iz 11. člena ZPP.
ZTLR člen 29, 54, 54/1, 55, 58, 58/1. ZZD člen 265. SPZ člen 44, 44/2, 223, 223/1.
ugotovitev obstoja stvarne služnosti - nepravo priposestvovanje stvarne služnosti - odločanje v mejah postavljenega zahtevka - javno dobro - obči državljanski zakonik - priposestvovanje stvarne služnosti na nepremičnini v družbeni lastnini - družbena lastnina - družbeno sredstvo v družbeni pravni osebi - prenehanje pravice stvarne služnosti - osvoboditev stvarne služnosti - ugotovitev neobstoja služnosti in prepoved njenega izvrševanja - omejitev priposestvovanja - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - poizvedovalna (raziskovalna) dolžnost
ZTLR vsebine pojma družbeno sredstvo v družbeni pravni osebi ni predpisoval, je pa bila določena v 265. členu Zakona o združenem delu. Družbeno sredstvo v družbeni pravni osebi sestavljajo stvari, denarna sredstva in materialne pravice, ki so materialni pogoj za delo delavcev in drugih delavnih ljudi v družbeno pravni osebi oziroma so materialna osnova uresničevanja funkcije v tej družbeni pravni osebi. Pri družbeni pravni osebi P., ki je opravljala dejavnost čevljarstva v stavbi poleg sporne nepremičnine, nepremičnina ni bila tista stvar, ki bi bila materialni pogoj oziroma materialna osnova za uresničevanje takšne dejavnosti, čeprav so tudi uslužbenke te pravne osebe tam parkirale in se je tam dostavljalo blago. Dejavnost izdelave čevljev se je lahko opravljala ne glede na to, ali se je po spornem delu nepremičnine izvajala služnost. Obravnavana tožničina nepremičnina, dokler je bila v družbeni lastnini, nikoli ni imela statusa družbenega pravnega sredstva v družbeni pravni osebi. Glede na navedeno je bilo na obravnavanem dvorišču, kljub dejstvu, da je bilo v družbeni lastnini, mogoče priposestvovati stvarno služnost, drugače kot pri priposestvovanju lastninske pravice, ki je bilo izključeno že ob samem dejstvu, da je bila nepremičnina družbena lastnina.
Sodišče ni določilo trase služnostne poti na javnem dobru, saj to ni predmet obravnavane zadeve. Res je, da se v izreku določena pot nadaljuje na javno dobro, kar se je na ogledu na kraju samem 15. 5. 2015 ugotovilo in je glede na lego nepremičnin pravdnih strank, ki mejita z javnim dobrom, povsem logično in neizbežno. Vendar pa sodišče prve stopnje z določitvijo trase po toženčevi nepremičnini ni v ničemer poseglo v javno dobro, ki je stvar, ki jo v skladu z njenim namenom ob enakih pogojih lahko uporablja vsakdo (splošna raba).
ZFPPIPP člen 245, 383, 386, 386/1, 386/1-1, 389, 224, 224/2, 97, 97/2, 97/2-1. ZPP člen 77, 77/2, 343, 346.
osebni stečaj - omejitev poslovne sposobnosti - procesna sposobnost
Z začetkom stečajnega postopka pridobi stečajni upravitelj po samem zakonu vsa pooblastila za zastopanje stečajnega dolžnika, zato mora stečajnega dolžnika v pravdnem postopku v katerem je predmet tožbenega zahtevka premoženje, ki vpliva na obseg stečajne mase, zastopati stečajni upravitelj, ki je njegov zakoniti zastopnik. Takšno stališče izhaja tudi iz člankov teoretikov, ki jih v svojih pritožbah navaja pritožnik in ki si jih očitno zmotno tolmači zgolj v svojo korist. Ker gre za pooblastila, ki jih pridobi stečajni upravitelj po samem zakonu, tudi ne morejo biti kršene ustavne pravice pritožnika.
kaznivo dejanje poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja - opis kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - finančno poslovanje - protipravno pridobljena premoženjska korist
Obdolženi res ni bil zaposlen v sindikatu, je pa opravljal funkcijo, ki je neločljivo povezana z njegovo zaposlitvijo. Kot predsedniku sindikata so mu bila zaupana sredstva sindikata, to zaupanje pa je obdolženi izkoristil pri finančnem poslovanju sindikata, ko je v nasprotju z danim pooblastilom razpolagal s finančnimi sredstvi sindikata.
Obdolženi je s tem, ko si je protipravno prilastil denarna sredstva sindikata, ki so mu bila zaupana v okviru finančne dejavnosti sindikata, nedvomno izpolnil zakonske znake kaznivega dejanja poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja po prvem odstavku 209. člena KZ-1.
postopek osebnega stečaja - sklep o prodaji - preizkus terjatev in ločitvenih pravic - prerekanje terjatev v stečaju
Ugovor zoper sklep o prodaji je sodišče prve stopnje zavrnilo z obrazložitvijo, da ni R. edini upnik stečajne dolžnice s priznano terjatvijo in ločitveno pravico na nepremičnini. Smiselno torej, da so neutemeljeni očitki pritožnice o nesorazmernosti ukrepa prodaje premoženja za poplačilo enega upnika, za katerega dolžnica trdi, da iz njenega premoženja ne sme biti poplačan. Dolžnica v pritožbi ne trdi, da so ostali upniki v postopku osebnega stečaja že bili poplačani, ali da se bodo lahko poplačali iz kakšnega drugega njenega premoženja. Zato se izkaže za odločitev o pritožbi neutemeljeno pritožbeno stališče, da sodišče prve stopnje s sklepom o prodaji dolžničinega premoženja prekomerno posega v interese stečajne dolžnice ter da ne varuje interesa ostalih upnikov.
obseg plačila in povrnitve sodnih taks kot stroškov postopka - oprostitev oz. obročno plačilo sodne takse - zmožnost plačila sodnih taks - premoženjsko stanje stranke - uspeh stranke v postopku, ki je bila oproščena plačila sodnih taks
S sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani P 2816/2010-III-87 z 19. oktobra 2016, ki je postal pravnomočen, je bilo tožniku naloženo plačilo sodne takse v skupni višini 2.053,14 EUR. Tako je sodišče prve stopnje odločilo (potem ko je ugotovilo, da je tožnik v tem postopku na podlagi sodne poravnave in sodbe prejel 70.751,28 EUR, kar mu je tožena stranka že plačala), ker je tožnik, ki je bil oproščen plačila taks v tem postopku, s tožbo uspel (le) delno, na podlagi pravnomočnega izvršilnega naslova pa pridobil premoženje, ki presega del takse, ki bi jo moral plačati, če ne bi bil oproščen plačila sodnih taks (četrti odstavek 15. člena ZST-1). Smisel citirane določbe je v tem, da stranka plača predpisano sodno takso, če to zmore brez težav za svoje preživljanje. Če tako stanje nastopi šele po koncu postopka, je treba takrat tudi plačati sodno takso.