URS člen 26. ZPP člen 150, 150/1, 277, 277/2, 286, 286a, 286/5, 315, 318, 324, 324/4, 347, 350, 350/1, 350/3.
temelj zahtevka - dokazni sklep - pravica do vpogleda v spis - vpogled v sodni spis - prekoračitev zahtevka - arbitrarnost - prepozna pripravljalna vloga - vmesna sodba - zamudna sodba - kvalificirana stopnja napačnosti - protipravnost ravnanja sodnika - odškodninska odgovornost države za ravnanje sodnika - pritožbena obravnava - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravnomočna sodna odločba
Sodišče je pojasnilo odškodninsko odgovornost države na podlagi 26. člena Ustave RS, jasno pa je tudi stališče pravne teorije, da zaradi ustavne določbe, ki ne rešuje vseh odprtih vprašanj, sodišča odgovornost države obravnavajo ob uporabi splošnih pravil obligacijskega prava o krivdni neposlovni odškodninski odgovornosti, zlasti instituta odgovornosti za ravnanje drugega. Toda pravna podlaga tožbenega zahtevka je nedvomno navedena določba Ustave RS, ki jo je sodišče pravilno navedlo, zato očitana kršitev ni podana. Kot izhaja iz citiranega stališča, se določbe OZ uporabljajo zaradi pomanjkanja ustrezne konkretizacije v Ustavi in ne zaradi dejstva, da so določbe OZ dejanska podlaga za odškodninski zahtevek zoper državo.
Glede na jasno opredeljeno stališče pravne teorije, da mora stranka protipravnost uveljavljati že v prvotnem postopku, česar tožeča stranka ni storila, se v obravnavanem postopku na protipravnost ne more (več) sklicevati. Kot je pravilno zapisalo sodišče prve stopnje, je odškodninska odgovornost države ultima ratio. Tovrsten zahtevek je mogoč samo, kadar oškodovanec nima in tudi ni imel drugih sredstev, s katerimi bi v postopku, ki je za to predviden, preprečil ali zmanjšal vzrok škode.
vznemirjanje lastninske pravice - parkiranje kot vznemirjanje lastninske pravice - pravica do izvedbe dokaza - pravica do izjave - delna sodna poravnava - vsebina sodne poravnave - dogovor o uporabi nepremičnine - pravni naslov za uporabo nepremičnine - dogovor o uporabi solastne nepremičnine - prepoved reformatio in peius - primernost dokaza - ogled
Predlagan ogled na kraju samem ni primeren dokaz za ugotavljanje, kje sta v preteklosti toženca parkirala avtomobile. Situacije, ki ne obstaja več, se ne da dokazovati z ogledom. Razen tega mora biti ogled na kraju samem vnaprej razpisan in so o njem obveščene stranke, zato je iluzorno pričakovati, da bi toženca avtomobile parkirala tako, kot tožnika zatrjujeta, da jih parkirata, toženca pa to zanikata. Pričo B. B. pa naj bi sodišče po predlogu tožeče stranke zasliševalo o tem, da mu je prvi toženec grozil, če ga še enkrat vidi na dvorišču in da je prvi toženec delal luknje na strehi zimskega vrta. Ti dejstvi pa za razsojo v tej zadevi nista relevantni.
Sklenjena "delna sodna poravnava" glede na svojo vsebino ne predstavlja sodne poravnave. Sodna poravnava je izvršljiv dogovor pravdnih strank (lahko tudi drugih, v poravnavo vključenih oseb), kar pa predmetna "delna sodna poravnava" ni. Glede na to, da je šlo za sporazum strank, sklenjen pred sodiščem tekom postopka, je treba vsebino "delne sodne poravnave" upoštevati kot priznana dejstva. To pomeni, da sklenjen dogovor zavezuje pravdni stranki in sodišče, pred katerim sta ga sklenili. Zato dogovor, da lahko toženca uporabljata garažo, zavezuje, dokler ne bo prišlo do razdružitve solastninske skupnosti, to je do dokončanja že sproženega postopka za razdelitev solastnine. Toženca imata tako pravni naslov za uporabo garaže.
ZPP člen 212, 337, 337/1. ZST-1 člen 1, 1/3, 11, 11/3, 11/4, 11/5.
oprostitev plačila sodne takse - ogrožanje dejavnosti pravne osebe zaradi plačila sodne takse - pritožbene novote - trditveno in dokazno breme
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tožena stranka izkazuje presežek kratkoročnih sredstev nad kratkoročnimi obveznostmi v višini 113.643,00 EUR, da nima blokiranih transakcijskih računov, in da je imela v letu 2016 prilive na transakcijske račune v znesku 105.983,00 EUR, pozitivno razliko v znesku 11.518,00 EUR v letu 2016 ter prilive v zadnjem tromesečju. Pritožbene trditve, da razpoložljiva denarna sredstva potrebuje za kritje tekočega poslovanja, pa so prepozne. Zato tudi po oceni pritožbenega sodišča tožeča stranka ni dokazala, da ne razpolaga z zadostnimi sredstvi, s katerimi lahko izpolni taksno obveznost brez ogrožanja svoje dejavnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00000017
ZFPPIPP člen 131, 131/1, 131/2, 221b, 221b/2, 221b/4. ZIZ člen 38, 38/5. ZPP člen 337, 337/1, 350, 350/2.
poenostavljena prisilna poravnava - odločanje o predlogu za izvršbo - izjema od prepovedi dovolitve izvršbe proti insolventnemu dolžniku - pravni učinek - judikatne terjatve - pritožbena novota - zmotna uporaba materialnega prava - procesna predpostavka - povrnitev stroškov pritožbenega postopka - končni uspeh - potrebni stroški
V fazi odločanja o dovolitvi izvršbe presoja, ali bo morebitna potrjena poenostavljena prisilna poravnava imela učinek na izterjevano terjatev, ni pravno pomembna. Bistvenega pomena v tej fazi postopka je le vprašanje, ali že začet postopek poenostavljene prisilne poravnave nad dolžnikom predstavlja procesno oviro, zaradi katere izvršba določene terjatve zoper dolžnika ni dovoljena.
Ker izvršbe zoper dolžnika, nad katerim je v teku postopek poenostavljene prisilne poravnave, praviloma ni mogoče dovoliti, mora upnik na dejstvo, da gre v konkretnem primeru za izjemo od splošnega zakonskega pravila, opozoriti že v predlogu za izvršbo.
izvedensko mnenje - izvedensko mnenje kot dokaz - izvedensko mnenje, ki ga pridobi stranka - strankine navedbe - dokazovanje z izvedencem
Tožena stranka z uporabo izvedeniškega mnenja ni soglašala, zato mnenja ni mogoče uporabiti kot dokaz v postopku v smislu določila 243. člena ZPP, ampak le kot navedbo tožeče stranke, torej kot trditve o pravnorelevantnih dejstvih.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00000233
ZPP člen 447. OZ člen 346. ZDen člen 72.
procesni sklep - postopek v sporu majhne vrednosti - nedovoljena pritožba - nadomestilo zaradi nezmožnosti uporabe podržavljenega premoženja - zastaranje terjatve - petletni zastaralni rok - odločba o denacionalizaciji - objektivna sprememba tožbe
Če poseben sklep sploh ne bi smel biti izdan in stranka zoper tako odločitev sploh nima posebnega pravnega sredstva, to ne pomeni, da ga ima sedaj, ko je izdana končna odločba.
Ne glede na to, da je tožnik kot skrbnik zapuščine in kot eden izmed dedičev imel pravico uveljavljati terjatev zapustnice, tega ni mogel storiti tako, kot je to storil, namreč z zahtevkom, da tožena stranka terjatev plača njemu, ne da bi natančno izkazal, kakšen delež mu kot enemu izmed dedičev gre. Tožena stranka pa ima prav, da je objektivna sprememba tožbe, torej sprememba zahtevka, da naj tožena stranka plača sporno terjatev v zapuščino, storjena več kot pet let po pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji, torej po izteku zastaralnega roka.
rok za plačilo takse - sklep o zavrženju pritožbe - prepozna pritožba - predlog za odlog plačila sodne takse - zavrnitev predloga za odlog ali oprostitev plačila sodnih taks - nov tek roka - opozorilo stranki
Ker tretji odstavek 14a. člena ZST-1 varuje rok za plačilo sodne takse zgolj vložniku, ki je ob vložitvi predloga za taksno razbremenitev lahko pričakoval, da bo njegov predlog vplival na že izdani plačilni nalog, po argumentu podobnosti ni mogoče zaključiti, da bi bil rok za plačilo sodne takse lahko varovan v primeru, ko stranka prepozno vloži pritožbo zoper sklep, s katerim je sodišče zavrnilo njen predlog za odlog plačila sodne takse.
Nepravočasna pritožba ne more povzročiti spremembe oziroma razveljavitve odločitve o zavrnitvi predloga. Posledično na njeni podlagi tudi ni mogoče doseči novega roka za plačilo sodne takse, za kar se v obravnavanem primeru smiselno zavzema pritožnica.
ZST-1 člen 16, 36, 36/1, 37. ZST-1 tarifna številka 1112. . ZPP člen 158.
delni umik tožbe - umik tožbe pred razpisom naroka za glavno obravnavo - vrnitev dela plačane sodne takse - pravdni stroški po umiku tožbe
Tožeča stranka je del tožbenega zahtevka v znesku 6.080,04 EUR umaknila zaradi neutemeljenosti, del pa zato, ker je tožena stranka po vložitvi tožbe izpolnila tožbeni zahtevek. Zato ni mogoče šteti, da je v tej pravdi uspela s celotnim vtoževanim zneskom v višini 10.535,68 EUR, ampak z zneskom, ki predstavlja razliko do 6.080,04 EUR, to je v znesku 4.455,46 EUR. Ker je po vložitvi tožbe (oziroma po ugovoru) ta znesek tožena stranka tožeči poravnala, ta pa je umaknila tožbo še pred razpisom naroka za glavno obravnavo, količnik za odmero takse od tega zneska po tarifni številki 1112 ZST-1 znaša 1.
Skladno z določilom 37. člena ZST-1, upoštevajoč določilo prvega odstavka 36. člena istega zakona pa je tožeča stranka upravičena do povrnitve določenega dela plačane sodne takse (t.j. 2 x 153,00 EUR), saj je tožbo umaknila pred razpisom naroka za glavno obravnavo.
nova odmera preživnine - povečane potrebe otroka - potrebe upravičenca in možnosti zavezanca - spremenjene okoliščine
Preživnina mora zajemati stroške življenjskih potreb otroka, zlasti stroške bivanja, hrane, oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha, razvedrila in drugih posebnih potreb otroka. Zakonske določbe pri določitvi preživnine narekujejo vrednotni (ne pa računski oziroma matematični) pristop, po katerem je potrebno med pravno relevantnimi dejstvi (potrebe otroka, preživninske zmožnosti očeta in matere) vzpostaviti vrednotno ravnotežje. Potrebe in zmožnosti so ob vzpostavitvi vrednotnega sistema soodvisne.
ZPP člen 108, 108/1, 108/5, 117, 117/2, 117/4, 120, 120/1, 180, 180/1, 337, 337/1, 366a, 366a/2. ZIZ člen 62, 62/2.
dopolnitev tožbe po izvršilnem postopku na podlagi verodostojne listine - zavrženje nedopolnjene tožbe - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - prepozen predlog za vrnitev v prejšnje stanje - dovoljenost predloga za vrnitev v prejšnje stanje - oprava zamujenega procesnega dejanja - nedovoljene pritožbene novote
Tožeča stranka je dokazala odsotnost iz RS za obdobje od 15. 8. 2016 do 3. 11. 2016, predlog za vrnitev v prejšnje stanje pa je vložila 19. 12. 2016, kar je nedvomno po poteku 15 dnevnega roka od prenehanja razloga za zamudo roka (drugi odstavek 117. člena ZPP). Pritožbene navedbe, da je bila odsotna iz RS tudi od 3. 11. 2016 do 6. 12. 2016 so prepozne (prim. prvi odstavek 337. člena ZPP), saj bi jih morala tožeča stranka, da bi bil njen predlog za vrnitev v prejšnje stanje pravočasen, zatrjevati in dokazati že v samem predlogu.
Predlog za vrnitev v prejšnje stanje tožeče stranke ni dovoljen. Tožeča stranka ga je namreč vložila zaradi zamude roka za dopolnitev tožbe, zato bi morala obenem z vložitvijo predloga, opraviti tudi zamujeno procesno dejanje (četrti odstavek 117. člena ZPP), v konkretnem primeru dopolniti tožbo, česar ni storila.
ZST-1 člen 1, 1/3, 12, 12/2, 12/5, 12a, 12a/2, 12a/3, 12a/4, 12b, 12b/1. ZUPJS člen 51. ZPP člen 108, 108/5.
oprostitev plačila sodne takse - dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - nepopoln predlog za oprostitev plačila sodne takse - poziv na dopolnitev nepopolnega predloga za oprostitev plačila sodnih taks - poprava predloga za oprostitev plačila sodnih taks - izjava prosilca o premoženjskem stanju - zavrženje nepopolnega predloga za oprostitev plačila sodnih taks - premoženjsko stanje stranke in njenih družinskih članov
V predlogu za oprostitev plačila sodne takse mora stranka navesti le podatke o materialnem stanju stranke ter njenih družinskih članov, o katerih se ne vodijo zbirke podatkov iz 51. člena ZUPJS in tudi v tem primeru jih lahko sodišče, če dvomi v njihovo resničnost, po uradni dolžnosti preveri.
ZPP člen 392, 393, 393/5, 398, 399, 400. OZ člen 1050, 1051, 1051/1.
sodna poravnava - tožba za razveljavitev sodne poravnave
Ker je sodna poravnava akt, ki temelji izključno na dispoziciji skleniteljev, zaradi zmote in zvijače tako ni moč zahtevati razveljavitve zgolj posameznega dela poravnave, v kolikor ni ta samostojen in popolnoma neodvisen od drugih delov.
zaseg predmetov v kazenskem postopku - vložitev obtožnice
Pritožba pooblaščenca ima namreč prav, da gre pri zasegu predmetov v kazenskem postopku po določbah 220. člena ZKP za dejanje, ki ga je mogoče opraviti v fazi preiskave in ne v fazi obtožbe, v kateri se sedaj nahaja kazenska zadeva zoper obdolženega N.B..
Toženka ni opravila pravniškega državnega izpita. Zato je na podlagi sklenjenih pogodb o izobraževanju dolžna tožeči stranki povrniti vse stroške v zvezi s pripravništvom in pravniškim državnim izpitom, in sicer v bruto znesku.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00004530
KZ-1 člen 211, 211/1. ZKP člen 15, 18, 18/1, 100, 371, 371/1, 371/1-11, 371/2, 372, 372/1, 372/1-1, 373, 386.
absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pritožbena graja nerazumljivosti izreka - razlogi sodbe o odločilnih dejstvih - zakonski znaki kaznivega dejanja - goljufivo ravnanje - relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravica do obrambe - dokazna ocena - načelo proste presoje dokazov - načelo učinkovitosti - načelo ekonomičnosti postopka - kršitev kazenskega zakona - zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja kot pritožbeni razlog - kazenska sankcija - obseg pritožbene presoje - poseben pogoj v pogojni obsodbi - premoženjsko pravni zahtevek - aktivna legitimacija dediča
Premoženjsko korist iz kaznivega dejanja goljufije lahko pridobi več oseb, saj so v zakonskem opisu kaznivega dejanja goljufije po prvem odstavku 211. člena KZ-1 prejemniki protipravne premoženjske koristi določeni alternativno. Če storilec ravna z namenom, da z goljufijo pridobi premoženjsko korist tako sebi kot hkrati še komu drugemu, je pravilno, da se kot prejemnika premoženjske koristi opredelita tako storilec, kot druga oseba.
ZDR-1 člen 6, 89, 89/1, 89/1-1, 116.. ZPIZ-1 člen 101, 102.. ZZRZI člen 40, 40/6.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ukinitev delovnega mesta - III. kategorija invalidnosti
Tožena stranka je ukinila delovno mesto, na katerem je bila razporejena tožnica, zaradi česar je podan organizacijski razlog, zaradi katerega je prišlo do prenehanja potreb po opravljanju tožničinega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi v smislu določbe prve alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1.
Tožena stranka je spoštovala določbe ZPIZ-1 oz. ZPIZ-2 in ZZRZI, saj tožnici glede na omejitve iz odločbe ZPIZ utemeljeno ni mogla ponuditi nove pogodbe o zaposlitvi. Pridobila je tudi mnenje komisije po 103. členu ZPIZ-1, da obstaja podlaga za odpoved pogodbe o zaposlitvi brez ponudbe nove pogodbe o zaposlitvi po prvem odstavku 102. člena ZPIZ-1 in 40. člena ZZRZI. Ob obstoju poslovnega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi je tako izpolnjen tudi nadaljnji pogoj za zakonitost izpodbijane pogodbe o zaposlitvi, to je, da je ta podana v primerih in pod pogoji, določenimi s predpisi, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje.