DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00003219
ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8. OZ člen 311, 311/1. ZDR-1 člen 136, 136/2.
pobot v izvršilnem postopku - pogoji za pobot - materialno pravni pobot - pobot izplačila plače
Namen določbe drugega odstavka 136. člena ZDR-1 je v zaščiti šibkejše stranke - delavca pri uresničevanju njegove pravice do izplačila plače, pred samovoljo delodajalca. Določba z naslovom "zadrževanje in pobot izplačila plače" prepoveduje delodajalcu, da bi zadržal izplačevanje plače delavcu, razen v zakonsko določenih primerih, oziroma da bi brez pisnega soglasja delavca pobotal svojo terjatev do delavca s svojo obveznostjo plačila plače in mu zato izplačal plačo v nižjem znesku, kot mu pripada. Določbo je razumeti kot prepoved pobotanja brez soglasja delavca ob izplačilu plače (ob njeni zapadlosti), ne pa tudi v primeru, ko je o terjatvi delavca, ki se sicer nanaša na neizplačano plačo, odločeno v izvršilnem naslovu in je torej postala judikatna.
strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa - obrazložene pripombe na izvedensko mnenje - neobrazložena odločba
V ponovljenem postopku bo moralo sodišče obravnavati pripombe prvega nasprotnega udeleženca na izvedeniško poročilo in odločitev utemeljiti tudi na podlagi določila 7. člena ZVETL.
ZPP člen 154, 154/2, 158, 158/1. ZOdvT člen 14, 14/2, 19. ZOdvT tarifna številka 3100.
izpodbijanje odločbe o stroških postopka - umik tožbe - povrnitev pravdnih stroškov pri umiku tožbe - izpolnitev tožbenega zahtevka - delna izpolnitev tožbenega zahtevka - nagrada za postopek - nagrada za postopek v ponovljenem postopku
Umik tožbe zavezuje tožečo stranko k povrnitvi stroškov. Edina izjema od navedenega pravila je umik tožbe po izpolnitvi zahtevka. Če je torej tožena stranka izpolnila svoj tožbeni zahtevek in je tožeča stranka zato umaknila tožbo, med izpolnitvijo tožbenega zahtevka in umikom tožbe, pa niso nastali nikakršni stroški zaradi oprave posameznih pravnih dejanj, je do tedaj (do izpolnitve) nastale pravdne stroške dolžna kriti tožena stranka.
ZPP člen 181, 181/2. ZZad člen 74, 74/1, 81. ZLNDL člen 3.
ugotovitev lastninske pravice - pravni interes za ugotovitveni zahtevek - pravica uporabe - družbena lastnina - presečni dan - pravica graditi - pravica do uporabe zemljišča - pravica uporabe zemljišča v družbeni lastnini - zakonita gradnja
Odločilno je, kdo je bil na presečni dan, ki ga opredeljuje zakon, upravičeni uporabnik oziroma upravljavec družbene lastnine. Tožena stranka na dan uveljavitve ZZad s sporno nepremičnino ni razpolagala oziroma je ni uporabljala in zato do lastninjenja na podlagi prvega odstavka 74. člena ZZad ni prišlo. Na tej podlagi se pravica uporabe ni mogla pretvoriti v lastninsko pravico.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSM00004546
SPZ člen 92, 92/2.. ZFPPIPP-UPB8 člen 267.. ZPP člen 306, 314.. ZZK-1 člen 5, 6, 7, 243, 243/1.
prodaja (nepremičnine) - ničnost kupoprodajne pogodbe - ugotovitveni tožbeni zahtevek - nedopusten nagib - pravica stečajnega dolžnika odstopiti od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe - vrnitveni zahtevek - izbrisna tožba - pasivna legitimacija - temeljna načela zemljiške knjige - načelo dobre vere in zaupanja v zemljiško knjigo - začetek učinkovanja vpisov v zemljiško knjigo - publicitetni učinek vpisa v zemljiško knjigo - vpis plombe v zemljiški knjigi - zaznamba izbrisne tožbe - učinkovanje sodne odločbe med strankami - zmotna uporaba materialnega prava
V zvezi z razlago navedene določbe, pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je potrebno pri presoji vprašanja pasivne legitimacije pri izbrisni tožbi, po prepričanju sodišča druge stopnje, predvsem izhajati iz temeljnih načel zemljiške knjige. Temeljno načelo začetka učinkovanja vpisov (5. člen ZZK-1), ki ureja trenutek učinkovanja vpisa v zemljiško knjigo, namreč določa, da vpisi pravic in pravnih dejstev v zemljiški knjigi učinkujejo od trenutka, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog za vpis, oziroma ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo listino, na podlagi katere o vpisu odloča po uradni dolžnosti, če ta zakon ne določa drugače. Ker torej oblikovalni učinki vpisov nastopijo že z vložitvijo predloga (7. člen ZZK-1), je (lahko) izbrisni zahtevek utemeljen tudi v primeru, ko neveljavna vknjižba še ni realizirana.
Že na podlagi vpisane plombe začnejo učinkovati publicitetni učinki vpisa (6. člen ZZK-1) in s tem načelo zaupanja. Zato bi bil tožnik, ki uveljavlja materialnopravno neveljavno vknjižbo, brez pravnega varstva, če ne bi mogel že fazi, ko vknjižba lastninske pravice še ni bila realizirana, uveljaviti izbrisnega zahtevka in predlagati zaznambe izbrisne tožbe, ki varuje tožnika pred neugodnimi učinki načela zaupanja.
odmera in plačilo nagrade upravitelja - nadomestilo za izdelavo otvoritvenega poročila - stečajni postopek - umik predloga za začetek stečajnega postopka
Upravitelj v skladu z določbo drugega odstavka 104. člena ZFPPIPP sicer res pridobi pravico zahtevati plačilo nadomestila za izdelavo otvoritvenega poročila šele, ko sodišču predloži otvoritveno poročilo v skladu z 294. členom ZFPPIPP. Vendar pa je v konkretni situaciji potrebno upoštevati, da je bil stečajni postopek ustavljen zaradi umika upnikovega predloga pred izdelavo otvoritvenega poročila ter da je upravitelj večino aktivnosti v zvezi z izdelavo otvoritvenega poročila, kot to trdi, že opravil. Ker nadomestilo za izdelavo otvoritvenega poročila vključuje tudi nadomestilo za prevzem prostorov, premoženja in poslov stečajnega dolžnika, po oceni pritožbenega sodišča upravitelju pripada opravljenemu delu sorazmerni del nadomestila za izdelavo otvoritvenega poročila.
prodajna pogodba - prevara - čezmerno prikrajšanje - dejansko stanje - dokazi in dokazovanje - oderuška pogodba - ničnost
Dejstvo, da je imel tožnik 23 let in da ni imel živih staršev, ne predstavlja zadostnih elementov za sklep, da je bil tako neizkušen, da se ne bi mogel zavedati, da podpisuje kupoprodajno pogodbo in da mu niti takrat, ko je izročal ključe stanovanja ni bilo jasno, da ga je prodal proti plačilu 40.000 EUR. Nobenega posebnega razumevanja ali pravnega znanja ali posebnih izkušenj ni potrebno, da to razumeš. To, da bi zgolj očitno nesorazmerje vodilo do ničnosti, bi se morale pokazati še kakšne dodatne drugačne okoliščine, zaradi katerih bi bil pravni posel nemoralen.
priposestvovanje stvarne služnosti - nepravo priposestvovanje stvarne služnosti - način in obseg dejanskega izvrševanja služnosti - nova dejstva ali novi dokazi - prekluzija glede navajanja dejstev in dokazov - dolžna skrbnost stranke - dovoljene novote - dovoljene pritožbene novote - smrt pravdne stranke - nadaljevanje postopka z dediči stranke
Tožena stranka navaja, da je po koncu glavne obravnave, ko je uspela priti v hišo, ko je mati bila v domu starejših občanov, preiskala hišo in našla dokaz, ki bi bil lahko relevanten. Ker je tožena stranka predložila zdravstveno dokumentacijo in pogodbo o odhodu mame v dom starejših občanov v relevantnem času, to je po koncu glavne obravnave, je normalno, da je lahko tožena stranka hišo preiskala šele, ko je bila hiša prazna oziroma mati ni več bivala v hiši. Pritožbeno sodišče ne sledi navedbam tožeče stranke iz odgovora na pritožbo, ki trdi, da bi pritožnik z normalno skrbnostjo lahko preiskal hišo tudi v času, ko je bila mati še v hiši. Ob predloženih listinah in glede na navedbe iz odgovora na pritožbo je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je izjemoma novota dovoljena.
Če se je pot uporabljala tudi z modernejšimi prevoznimi sredstvi, a za potrebe in ugotovljeni namen za gospodujoče zemljišče, je pridobljena služnost za vse vrste hoje in voženj z vsemi prevoznimi sredstvi, ki je sledilo normalnemu razvoju "voženj z vprežnim vozilom za potrebe gospodujočega zemljišča."
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00001025
OZ člen 111, 111/4. ZPP člen 154. Odlok o izvedbenem prostorskem načrtu Mestne občine Kranj (2014) člen 16, 17.
projektantska pogodba - dvojček - obrazložitev stroškovne odločitve - odmera stroškov na stroškovniku - obligacija uspeha - odstop od pogodbe - učinki razvezane pogodbe - projektiranje - verzija
Navodila za razvrščanje objektov v skladu s klasifikacijo vrst objektov, na katere napotuje Uredba o klasifikaciji vrst objektov in objektih državnega pomena jasno določajo, da dvojček z enim stanovanjem, kjer ima vsako stanovanje svojo streho in lasten vhod iz pritličja, ni dvostanovanjska stavba. Tako Odlok kot Navodila zato ločujeta med dvostanovanjsko stavbo in dvojčkom, v katerem ima vsako stanovanje svoj vhod in svojo streho.
Idejne zasnove, ki jih je pripravila tožena stranka, niso bile pripravljene skladno z veljavno zakonodajo in zato gradnja na njihovi podlagi ni bila dopustna oziroma mogoča. Glede na to niti ni odločilno, ali bi gradnja bila dopustna, če bi tožena stranka en objekt preimenovala iz dvojčka v dvostanovanjski objekt, saj bi morala kot strokovnjak to vedeti oziroma poznati relevantno veljavno zakonodajo in le-tej pravočasno prilagoditi izdelano projektno dokumentacijo, česar pa ni storila oziroma ni niti trdila, da je storila. Ker tožena stranka svoje obveznosti kot projektant ni izpolnila in je tožeča stranka posledično upravičeno odstopila od pogodbe, ji je tožena stranka predujem, ki ga je prejela za izpolnitev pogodbenih obveznosti, dolžna vrniti.
Tožena stranka upravičenost do vračila koristi v pritožbi temelji na dejstvu, da je izvedenka ugotovila, da bi bil del izročenega gradiva uporaben pri snovanju drugačne gradnje oziroma pri izdelavi novega projekta. Slednje pa za ugoditev reparacijskemu zahtevku verzijske narave iz četrtega odstavka 111. člena OZ ne zadošča, saj je treba trditi in dokazati, da je tožeča stranka sporno dokumentacijo ne le prejela, temveč jo nato tudi uporabila, katero in v kakšen obsegu.
Sodna praksa pri odločanju o pravdnih stroških dopušča, da je v odločbi navedena podlaga odločitve, odmera stroškov pa je razvidna iz spisa. Tako je storilo sodišče prve stopnje tudi v konkretnem primeru, saj je na stroškovniku označilo, katere stroške je toženi stranki priznalo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00001029
ZPP člen 362, 362/2. OZ člen 56, 56/1, 56/2, 83, 190, 191.
neupravičena pridobitev - privolitev v prikrajšanje - kdaj se ne more zahtevati vrnitev - domneva o popolnosti listine - razlaga pogodbe - nejasna pogodbena določila v posebnih primerih - konkludentna dejanja - nedovoljena novota - ponovljen postopek - prekluzija
Tožeča stranka je s tožbo uveljavljala napačno obračunavanje rabatov, ki ni imelo podlage v med pravdnima strankama sklenjeni Pogodbi in vtoževala vračilo preplačanih zneskov, torej je uveljavljala zahtevek iz naslova neupravičene pridobitve. Pritožbeno sodišče s sklepom I Cpg 91/2015 ni odprlo novih vidikov in pravnih podlag spora, zaradi česar bi tožeča stranka dobila možnost navajanja novih dejstev. Kot novo pa se je izkazalo prav zatrjevano dejstvo, da je tožeča stranka račune plačevala zaradi "ekonomske nuje".
Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da je tožeča stranka vedela, da toženkino obračunavanje rabata nima podlage v Pogodbi. Čim pa je tako, je bila tožeča stranka, da bi si zagotovila pravico do vračila preveč plačanega, skladno s 191. členom OZ ob plačilu dolžna pridržati si to pravico, sicer se šteje, da je v prikrajšanje privolila. Ni namreč mogoče slediti tožeči stranki, da tudi po obvestilu tožene stranke z dne 5. 5. 2009 ni mogla kvantificirano opredeliti svoje obveznosti plačila toženčevih računov. Tudi če ji natančna višina njene obveznosti ni bila znana, pa ji je bilo v celoti znano dejstvo obračuna rabata mimo dogovorjenega načina.
delitev solastne stvari - fizična delitev solastne stvari - razlogi sklepa - izvedensko mnenje - upravičen interes za delitev solastne stvari
Sodišče prve stopnje je namreč pri delitvi upoštevalo celoten sklop solastnih nepremičnin udeležencev in njihove upravičene interese. Pri tem je sledilo predlogu za fizično delitev, ki je tudi po zakonu primarna. Pri stanovanjski hiši in garažah je upoštevalo, da je razdružitev solastninske skupnosti mogoča le z vzpostavitvijo etažne lastnine. Ker so si te nepremičnine razdelili že njihovi prejšnji solastniki, je sodišče prve stopnje udeležencem postopka pravilno dodelilo v izključno last tiste prostore oziroma dele stavb, ki jih udeleženci na podlagi sklenjenih pravnih poslov in sodnih odločb že imajo v svoji posesti, medtem ko so skupni deli stanovanjske hiše solastnina vseh etažnih lastnikov in njihove delitve ni mogoče zahtevati.
Pri zakupni pogodbi zakupnik nima možnosti izbire, ali bo zahteval odpravo napake (popravo v zakup dane stvari), ali pa izročitev druge stvari brez napake (zamenjavo stvari). Zahteva lahko le popravo v zakup danega, torej s pogodbo individualno določenega letala, to pa je po pogodbi letalo tipa EMB-120-ER in z reg. št. 000, kar je med pravdnima strankama nesporno. Tožeča stranka pa je z dopisom z dne 17. 2. 2006 zahtevala dostavo letala EMB-120 v tovorni konfiguraciji, torej zamenjavo predmeta najema in ne popravo le-tega. Takega jamčevalnega zahtevka pa po materialnem pravu tožeča stranka nima.
Izhajajoč iz obrazloženega in ugotovitev prvostopenjskega sodišča o pogodbenih obveznostih pravdnih strank iz sklenjene Pogodbe, je logično, da toženčeva dobava letala in tožnikov pregled letala predstavljata že izpolnitev pogodbenih obveznosti pravdnih strank, zato učinkov Pogodbe ni mogoče vezati (odložno pogoj) na izpolnitev pogodbenih obveznosti. Pogoj za veljavnost oziroma učinkovitost pogodbe, kot sta ga določili pravdni stranki v prvem odstavku 18. člena Pogodbe (dobava letala in njegov pregled), je zato že pojmovno izključen in gre zato, kolikor se veže na izpolnitev pogodbenih obveznosti pogodbenih strank, za nično pogodbeno določilo.
Tožnik utemeljeno opozarja, da popravni sklep ni sredstvo, s katerim bi bilo mogoče popravljati napačno odločitev sodišča, četudi se ta nanaša na odmero odvetniških stroškov. Ne gre namreč za očitno računsko pomoto, temveč za napačno priznano stroškovno postavko.
OZ člen 34, 58. SPZ člen 9, 43, 43/2. ZTLR člen 72.
parkirni prostor - pridobitev lastninske pravice - predmet pogodbe - pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja - zakonita in dobroverna posest - desetletna priposestvovalna doba - dobra vera
Predmet tako prve kot druge kupne pogodbe je bilo stanovanje, kaj je k njemu sodilo, pa je bilo dejansko vprašanje. To vprašanje je po presoji pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje pravilno rešilo, ko je ugotovilo, da je k stanovanju (kot pomožen stanovanjski prostor) sodilo tudi parkirno mesto in je bilo prodano skupaj s stanovanjem.
OZ člen 356, 356/1, 365, 369, 369/1. ZIZ člen 53, 53/2.
zastaranje - prava judikatna terjatev
Dokazov, ki bi izkazovali pritožbene trditve, da upnik več kot 10 let ni opravil nobenega dejanja pri sodišču zoper dolžnico za ugotovitev, zavarovanje ali izterjavo terjatve, dolžnica ne predlaga oziroma ne predloži, iz ugotovitev sodišča prve stopnje pa izhaja, da je bil izvršilni postopek I 2537/1996 končan s sklepom z dne 18. 9. 2007, ki je postal pravnomočen dne 9. 10. 2007. Slediti je zato stališču sodišča prve stopnje, da je glede na določbo tretjega odstavka 369. člena OZ zastaralni rok začel ponovno teči dne 11. 10. 2007. Ker je v konkretni zadevi izvršilni predlog bil vložen dne 21. 9. 2016 je pritrditi sodišču prve stopnje, da je bil vložen pred potekom desetletnega zastaralnega roka, ki velja za judikatne terjatve po prvem odstavku 356. člena OZ.
V tožbi so bila navedena vsa pravno relevantna dejstva, na podlagi katerih je sodišče ugotovilo utemeljenost zahtevka in ta dejstva tudi niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložila tožeča stranka. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijane zamudne sodbe, v okviru presoje sklepčnosti tožbe, obrazložilo tudi materialnopravno podlago za odločitev o tožbenem zahtevku, zato so bili za podajo izpodbijane zamudne sodbe izpolnjeni vsi zakonsko določeni pogoji.
URS člen 22.. ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-5.. ZPP člen 237, 241, 339, 339/2, 339/2-18.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neuspešno opravljeno poskusno delo - bistvena kršitev določb postopka - pravica do izjave - možnost obravnavanja - zavrnitev dokaznega predloga - prisilni privod
Očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP je utemeljen. S tem, ko je sodišče zavrnilo izvedbo dokazov, ki jih je predlagala tožena stranka, je kršilo njeno pravico do izjave o pravno odločilnih dejstvih.
Dejstvo, da so bile priče pravilno vabljene in niso pristopile na obravnavo, ne more iti v škodo toženi stranki. Sodišče bi lahko ukrepalo v skladu z 241. členom ZPP v povezavi z 237. členom ZPP (odreditev prisilnega privoda priče). Zato je nepravilen zaključek sodišča prve stopnje, da dejstvo, da priče, ki jih je predlagala tožena stranka in so zaposlene pri toženi stranki niso pristopile na narok, kaže na to, da tožena stranka, na kateri je bilo dokazno breme glede obstoja odpovednega razloga, svojih trditev ni uspela dokazati.
prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev na pravdo - oseba, katere pravica je manj verjetna - manj verjetna pravica - smrtovnica - sestavitev in vsebina smrtovnice - neresničnost v podatkov v smrtovnici
Zapustničina hči A. A. je pred upravnim organom izjavila, da je B. B. tista oseba, s katero je pokojnica živela v zunajzakonski skupnosti. Po mnenju pritožbenega sodišča ima zato smrtovnica, ki vsebuje podatek, da je bil B. B. zunajzakonski partner pokojnice, dokazno vrednost, ki je zgolj navedba pritožnice A. A. na zapuščinski obravnavi, da zunajzakonska skupnost med pokojnico in B. B. dejansko ni obstajala, ker nista živela skupaj, in da ni bilo skupnosti, ki bi se lahko enačila z zakonsko skupnostjo, v ničemer ne izpodbije. Pravilna je zato ugotovitev sodišča prve stopnje, da je v obravnavanem primeru manj verjetna pravica pritožnice A. A.