odškodnina za nepremoženjsko škodo - krivdna odškodninska odgovornost delodajalca - delovna nesreča - nesreča pri delu - varnost in zdravje pri delu - poškodba roke - zaščitno sredstvo - soprispevek oškodovanca - neskrbno ravnanje oškodovanca - nepazljivost oškodovanca - odškodnina za skaženost
Delodajalec tožniku ni zagotovil takšnih zaščitnih sredstev, kot jih je bil dolžan glede na predpise s področja varnosti in zdravja pri delu. Z ozirom na vrsto noža, ki ga je tožnik uporabljal pri delu, bi mu moral delodajalec zagotoviti ustrezno protiurezno varovalno opremo, in sicer protiurezne rokavice in narokavnik vse do komolca. Te obveznosti ni izpolnil; če bi jo, do tožnikove poškodbe, kljub zdrsu noža, ne bi prišlo. Za ugotovitev izključne odgovornosti delodajalca je odločilno to, da je tožnik moral opravljati delo v razmerah, ki niso ustrezale predpisanim ukrepom varstva pri delu, za kar bi moral poskrbeti delodajalec. Delodajalec je dolžan delavcem zagotoviti varno delo, pri čemer mora računati tudi z običajno stopnjo morebitne (občasne) manjše pazljivosti delavcev pri delu, ki pa v okoliščinah opuščene skrbi delodajalca za varno delo ne vodi do soprispevka delavcev v smislu 171. člena OZ (primerjaj II Ips 584/2000).
skupno premoženje zakoncev - dokaz z zaslišanjem strank - dejanska in trditvena podlaga - vlaganja v nepremičnino - renta - prispevek staršev - denarna odškodnina
Z vložkom je posebno premoženje izgubilo svojo samostojnost in se odrazilo bodisi v ohranitvi bodisi v povečanju vrednosti skupnega premoženja zakoncev. To lahko vpliva le na velikost deleža vlagatelja, ne pa na naravo ustvarjenega premoženja kot skupnega premoženja.
Dokaz z zaslišanjem strank ne more nadomestiti pomanjkljivih trditev.
ZPP člen 142, 142/4, 318, 318/1, 318/1-1.. ZDSS-1 člen 41.
zamudna sodba - napačno vročanje
Tožena stranka v pritožbi navaja zgolj to, da sta bili tožba in njena dopolnitev s strani tretje osebe, po njenem mnenju tožnice, ki je imela motiv in dostop do ključev predalčnika, odstranjeni iz hišnega predalčnika tožene stranke in nato kasneje (že po poteku roka) vanj vrnjeni. Trdi torej, da se tožena stranka zaradi ravnanja tretje osebe, do katerega naj bi prišlo po tem, ko so bila pisanja že puščena v hišnem predalčniku na pravilnem naslovu, z vsebino teh pisanj ni mogla (pravočasno) seznaniti in posledično pravočasno odgovoriti na tožbo in njeno dopolnitev. S tem pa tožena stranka v pritožbi ne navaja, da tožba in njena dopolnitev nista bili pravilno vročeni in da s tem ni izpolnjen pogoj za izdajo zamudne sodbe iz 1. točke prvega odstavka 318. člena ZPP. Ne nasprotuje namreč dejstvu, da je bilo pisanje puščeno na pravilnem naslovu, v uporabnem predalčniku in da je vročevalec tudi sicer postopal v skladu s 142. členom ZPP. Ker torej tožena stranka v pritožbi ne podaja upoštevnega ugovora v zvezi s pravilnostjo vročitve tožbe in odgovora na tožbo, neobstoja drugih pogojev za izdajo zamudne sodbe pa niti ne navaja, je pritožbeno sodišče njeno pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano zamudno sodbo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00004191
ZKP-UPB4 člen 25, 25/1-1.a, 39-, 39-6, 285.f, 285.f/1, 285.f/2, 354, 354/1, 371, 371/2.. KZ-1 člen 22, 22/3.
sestava sodišča - nepristranskost - pravice obrambe - dokazni predlogi - objektivna identiteta med obtožbo in sodbo - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - prekoračen silobran
Pritožnica je v obtožnici očitala obtožencu, da je dejanje storil v prekoračenem silobranu in močni prestrašenosti, ker ga je oškodovanec istočasno davil, zato ne more uspeti s pritožbenimi navedbami, ki gredo v smeri trditve, da bi moralo sodišče prve stopnje, že po uradni dolžnosti, ugotavljati dejstva, ki niso predmet obtožbenih očitkov in so v škodo obtožencu oziroma dejstva, ki bi morda lahko šele bila podlaga tožilcu, da na obtoženca naslovi drugačen (spremenjen) očitek.
Pri zakupni pogodbi zakupnik nima možnosti izbire, ali bo zahteval odpravo napake (popravo v zakup dane stvari), ali pa izročitev druge stvari brez napake (zamenjavo stvari). Zahteva lahko le popravo v zakup danega, torej s pogodbo individualno določenega letala, to pa je po pogodbi letalo tipa EMB-120-ER in z reg. št. 000, kar je med pravdnima strankama nesporno. Tožeča stranka pa je z dopisom z dne 17. 2. 2006 zahtevala dostavo letala EMB-120 v tovorni konfiguraciji, torej zamenjavo predmeta najema in ne popravo le-tega. Takega jamčevalnega zahtevka pa po materialnem pravu tožeča stranka nima.
Izhajajoč iz obrazloženega in ugotovitev prvostopenjskega sodišča o pogodbenih obveznostih pravdnih strank iz sklenjene Pogodbe, je logično, da toženčeva dobava letala in tožnikov pregled letala predstavljata že izpolnitev pogodbenih obveznosti pravdnih strank, zato učinkov Pogodbe ni mogoče vezati (odložno pogoj) na izpolnitev pogodbenih obveznosti. Pogoj za veljavnost oziroma učinkovitost pogodbe, kot sta ga določili pravdni stranki v prvem odstavku 18. člena Pogodbe (dobava letala in njegov pregled), je zato že pojmovno izključen in gre zato, kolikor se veže na izpolnitev pogodbenih obveznosti pogodbenih strank, za nično pogodbeno določilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00000805
ZZZDR člen 56, 59, 59/1, 59/2. SPZ člen 66, 66/2. ZPP člen 154, 154/2, 214. OZ člen 299, 299/2, 311, 312.
skupno premoženje - posebno premoženje - deleži zakoncev na skupnem premoženju - višina deležev na skupnem premoženju - zahtevek za povrnitev vlaganj - brezplačna uporaba nepremičnine - vlaganja v tujo nepremičnino - vlaganja v nepremičnino, ki je posebno premoženje zakoncev - povečanje vrednosti nepremičnine zaradi skupnih vlaganj - povečanje vrednosti nepremičnine - prehod koristi - vlaganja posebnega premoženja v skupno premoženje - načelo enotnosti skupnega premoženja - pobotni ugovor - nesklepčen pobotni ugovor - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - trditveno in dokazno breme - obrazloženo prerekanje navedb nasprotne stranke - pogoji za pobot - prenehanje terjatve zaradi pobota - nastop zamude - začetek teka zamudnih obresti - stroški postopka - uspeh v sporu
Presoja obsega in višine deležev zakoncev na skupnem premoženju.
V primeru vlaganj zakoncev v nepremičnino enega zakonca kot njegovo posebno premoženje ali v nepremičnino tretje osebe predstavlja skupno premoženje rezultat teh vlaganj, ki se odraža v povečani vrednosti te nepremičnine. Gre za terjatev skupnega premoženja do te nepremičnine oziroma do njenih lastnikov.
Pritožba pravilno meni, da bi moralo sodišče prve stopnje dejstvo, da stanovanjske stroške krije toženka kot samostojna podjetnica, zaradi česar je davek, ki ga je ob koncu leta dolžna plačati manjši, upoštevati pri njenih dohodkih in ne pri višini ugotovljenih potreb mladoletnih otrok, vendar gre za manjšo razliko (13,00 EUR), ki bistveno na odločitev o višini določene preživnine ne vpliva.
Prvo sodišče ni prezrlo toženkine navedbe o tožnikovih visokih stroških najema stanovanja po razpadu skupnosti, saj bi si lahko za bivanje našel cenejše stanovanje, prav tako je tudi upoštevalo, da bi tožnik lahko našel kakšno občasno delo in s tem tudi nekaj zaslužil, zaradi česar mu je, kljub dejstvu, da slabo razume slovenski jezik in da je brezposeln, naložilo, da je dolžan nositi del stroškov življenja svojih otrok.
skupno premoženje zakoncev - nastanek skupnega premoženja - prenehanje zakonske skupnosti - prenehanje življenjske skupnosti zakoncev pred razvezo zakonske zveze - obstoj življenjske skupnosti - skupni dolg zakoncev
Zakonska zveza poleg čustvenih za zakonca ustvarja tudi premoženjskopravne posledice, ki se jim ni mogoče izogniti na način, da dejansko prenehanje življenjske skupnosti ni jasno zaznavno tudi v zunanjem svetu. Določene formalnosti, ki jih zakon predvideva ob sklepanju in razvezi zakonske zveze, so namreč namenjene tudi varstvu pravnega prometa, zato je vprašanje dejanskega prenehanja zakonske zveze v razmerju do tretjih oseb potrebno presojati z večjo mero zadržanosti in v skladu z načelom restriktivnosti.
Tožnik utemeljeno opozarja, da popravni sklep ni sredstvo, s katerim bi bilo mogoče popravljati napačno odločitev sodišča, četudi se ta nanaša na odmero odvetniških stroškov. Ne gre namreč za očitno računsko pomoto, temveč za napačno priznano stroškovno postavko.
OZ člen 34, 58. SPZ člen 9, 43, 43/2. ZTLR člen 72.
parkirni prostor - pridobitev lastninske pravice - predmet pogodbe - pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja - zakonita in dobroverna posest - desetletna priposestvovalna doba - dobra vera
Predmet tako prve kot druge kupne pogodbe je bilo stanovanje, kaj je k njemu sodilo, pa je bilo dejansko vprašanje. To vprašanje je po presoji pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje pravilno rešilo, ko je ugotovilo, da je k stanovanju (kot pomožen stanovanjski prostor) sodilo tudi parkirno mesto in je bilo prodano skupaj s stanovanjem.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog
Okoliščina, da je tožnik na podlagi odpovedane pogodbe o zaposlitvi opravljal naloge, ki so v zvezi z izvrševanjem (izvornih ali prenesenih) pristojnosti tožene stranke (občine), ki tudi od odpovedi dalje še vedno obstajajo, ne pomeni, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga nezakonita. Občina mora namreč opravljati svoje z zakonom ali drugimi akti predpisane pristojnosti. Sprememba organizacije je dopusten poslovni razlog. Delodajalec lahko spremeni organizacijo dela na način, kot je to storila tožena stranka, z ukinitvijo oddelka in delovnih mest, s formiranjem novih delovnih mest in z določitvijo drugačnih izobrazbenih pogojev. Tožena stranka je tudi dokazala, da zahtevana izobrazba za zasedbo novih delovnih mest ni bila določena šikanozno - z namenom, da tožnik tega pogoja ne bi izpolnjeval, ampak zato, ker so to narekovale spremenjene potrebe delovnega procesa.
spor o pristojnosti - korporacijskopravni zahtevek - premoženjskopravni zahtevek - stvarna in krajevna pristojnost sodišča
Spor med strankam postopka se ni nikoli vodil kot gospodarski spor, ker glede na vrsto tožbenega zahtevka za to ni bilo procesne podlage. Takšne procesne podlage ni niti sedaj glede na predmet tožbenega zahtevka, pri katerem gre za obligacijsko pravni zahtevek in ne korporacijsko pravni zahtevek, za presojo katerega se bi uporabljalo pravo gospodarskih družb.
Ker spora ni mogoče umestiti niti med druge spore, ki štejejo za gospodarske spore, gre lahko le za spor o premoženjskopravnem zahtevku, o katerem je glede na vrednost spornega predmeta (do 20.000,00 EUR) pristojno za sojenje okrajno sodišče. Po določbi prvega odstavka 46. člena ZPP je, če ni z zakonom določena izključna krajevna pristojnost kakšnega drugega sodišča, za sojenje pristojno sodišče, ki je splošno krajevno pristojno za toženo stranko. Po določbi prvega odstavka 47. člena ZPP je za sojenje je splošno krajevno pristojno sodišče, na območju katerega ima tožena stranka stalno prebivališče.
Pritožnica ni določno navedla odločitve, zoper katero se pritožuje, saj je zapisala dve različni opravilni številki, zato ima sklep prvega sodišča, s katerim je bila njena nepopolna pritožba zavržena, podlago v določbi tretjega odstavka 343. člena ZPP.
ZUreP-1 člen 93, 95, 101, 101/4, 105, 105/2, 105/3, 106, 106/6. URS člen 22, 23, 158.
denarna odškodnina zaradi razlastitve - denarna odškodnina za razlaščeno nepremičnino - kriteriji za določitev odškodnine - status zemljišča pred razlastitvijo - meje pravnomočnosti upravne odločbe - pravnomočnost izreka - pričetek teka zakonskih zamudnih obresti od zneska odškodnine - pravilo sočasne izpolnitve pogodbenih obveznosti - načelo enakosti pred zakonom
Pri določitvi odškodnine za razlaščeno zemljišče je bistven namen, za katerega se je nepremičnina uporabljala do sprejetja planskega akta, s katerim je bil spremenjen njen status zaradi predvidene gradnje infrastrukture.
Vsakomur je zagotovljeno enako varstvo pravic v postopku pred sodiščem in drugimi državnimi organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, ki odločajo o njegovih pravicah, obveznostih ali pravnih interesih (22. člen Ustave RS), a v primeru sosedov, ki so se z razlastitveno upravičenko dogovorili za odškodnino oz. sprejeli ponujeno odškodnino, do odločanja sodišča, pa tudi drugih državnih organov, organov lokalnih skupnosti ali nosilcev javnih pooblastil ni prišlo. Načela enakosti pred zakonom pa ni mogoče razširjati na sporazumno določitev odškodnine, torej v pogodbena razmerja.
Upoštevajoč pravilo sočasne izpolnitve vzajemnih obveznosti, je razlastitvena upravičenka prišla v zamudo s pravnomočnostjo odločbe o razlastitvi, zato sta nasprotni udeleženki od tedaj dalje upravičeni do zamudnih obresti.
odmera in plačilo nagrade upravitelja - nadomestilo za izdelavo otvoritvenega poročila - stečajni postopek - umik predloga za začetek stečajnega postopka
Upravitelj v skladu z določbo drugega odstavka 104. člena ZFPPIPP sicer res pridobi pravico zahtevati plačilo nadomestila za izdelavo otvoritvenega poročila šele, ko sodišču predloži otvoritveno poročilo v skladu z 294. členom ZFPPIPP. Vendar pa je v konkretni situaciji potrebno upoštevati, da je bil stečajni postopek ustavljen zaradi umika upnikovega predloga pred izdelavo otvoritvenega poročila ter da je upravitelj večino aktivnosti v zvezi z izdelavo otvoritvenega poročila, kot to trdi, že opravil. Ker nadomestilo za izdelavo otvoritvenega poročila vključuje tudi nadomestilo za prevzem prostorov, premoženja in poslov stečajnega dolžnika, po oceni pritožbenega sodišča upravitelju pripada opravljenemu delu sorazmerni del nadomestila za izdelavo otvoritvenega poročila.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - LOKALNA SAMOUPRAVA - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00000213
ZLS člen 19c, 19c/4. ZDen člen 2, 6, 6/1, 88, 88/1, 88/2. ZPP člen 165, 165/2, 318, 318/4.
denarna odškodnina - ovire za vračanje v denacionalizacijskem postopku - neodpravljiva nesklepčnost
Tožba je neodpravljivo nesklepčna. Navedbe tožnika, da mu je nastala škoda, ker mu v denacionalizacijskem postopku ni bila vrnjena podržavljena nepremičnina (oziroma njen del) v naravi, ampak je prejel odškodnino (56.876,30 EUR) izračunano v skladu z Navodilom o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja, ki ne ustreza tržni vrednosti nepremičnine (476.400,48 EUR), ne utemeljujejo zaključka o nastanku nedopustne škode. Po ZDen sta oba načina oziroma obliki denacionalizacije (vrnitev premoženja v naravi in odškodnina) enakovredni in predstavljata ustrezne oblike vračanja premoženja. Upravičenec ne more prosto izbirati med navedenima načinoma vračila podržavljenega premoženja, ker ZDen kogentno določa, kdaj naj se premoženje vrne v naravi in kdaj v nadomestni obliki (kot odškodnina).
Pri presoji ovir za vračanje denacionalizacijskega premoženja v naravi je po upravno sodni praksi odločilno stanje od vračanju in ne ob uveljavitvi ZDen. Ovira za vračanje v naravi (zgrajen objekt) bi narekovala le drugo obliko denacionalizacije (odškodnino po določbah ZDen). Upravičenec ne bi mogel od zavezanca zahtevati odškodnine v višini razlike med odškodnino po določbah ZDen in tržno vrednostjo nepremičnine.
O celotnem razmerju, ki izhaja iz pravice do vrnitve podržavljenega premoženja, je bilo odločeno z odločbo o denacionalizaciji. Z odškodninskim zahtevkom zoper prvo toženko želi tožnik doseči odškodnino, ki mu po ZDen ne gre. Splošni odškodninski predpisi se glede razmerij, ki jih ureja ZDen, uporabljajo le, če niso v nasprotju z ZDen.
dopolnitev sodbe - popravni sklep - očitna pisna pomota - očitno neutemeljene navedbe stranke - opredelitev do nerelevantnih navedb - preizkus sklepčnosti - zaslišanje le ene stranke - vročilnica - javna listina - dokaz o opravljeni vročitvi
Dopolnitev sodne odločbe z navedbo sodišča in sodnice, ki je izdalo sodbo, ne predstavlja napake pri vsebinskem odločanju. Gre le za pomanjkljivost glede oblike, saj je sodnica navedena na koncu sodbe, kjer se nahaja njen lastnoročni podpis. Gre torej za pomanjkljivost, ki jo je mogoče odpraviti s popravnim sklepom po 328. členu ZPP. Tudi napačen zapis sklepa o izvršbi predstavlja zgolj popravljivo pisno pomoto. S popravnim sklepom namreč ni bilo poseženo v vsebino odločitve - sodišče ni popravilo vsebinskih napak in pomanjkljivosti, temveč le očitne pisne pomote.
Sodišče se ni dolžno opredeliti do očitno neutemeljenih ali nerelevantnih navedb stranke. Prav tako ni nujno, da je odgovor na navedbe stranke vedno izrecen, saj je v določenih primerih tudi iz drugih navedb iz obrazložitve razvidno, da se je sodišče seznanilo z argumenti stranke in jih obravnavalo. S tem ko je sodišče prve stopnje ugodilo tožbenemu zahtevku, je namreč implicitno odgovorilo tudi na očitke toženke glede nesklepčnosti tožbe (ki bi sicer narekovala zavrnitev tožbenega zahtevka in ne zavrženje tožbe).
Vročilnica je javna listina in dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje, tj. dokazuje tako samo vročitev, kot tudi datum vročitve.
pogodba o razdružitvi solastnega premoženja - ugotovitvena tožba - pravni interes za ugotovitveno tožbo - delno zavrženje tožbe - ugotovitev obstoja pravice ali pravnega razmerja - ugotovitev dejstev
Tožnici sta z zavrženim delom tožbe uveljavljali ugotovitev pravnega razmerja, katerega vsebina je s strani pravnega prednika druge tožnice in toženca dano soglasje za legalizacijo objektov, zato v tem delu ne gre za ugotovitev o obstoju dejstev, kot to zmotno meni prvo sodišče. Takšen tožbeni zahtevek je v skladu z določbo prvega odstavka 181. člena ZPP dopusten. Tožnici sta tudi verjetno izkazali, da jima bo uspeh v pravdi odprl možnost, da bosta lahko uveljavili kakšno pravico ali korist, ki jima jo zagotavlja zakon, pa je brez pravde ne moreta doseči.
OZ člen 171, 179. ZDLov-1 člen 52, 52/1, 54, 54/5, 58, 58/1. ZON člen 92, 93.
objektivna odškodninska odgovornost - objektivna odgovornost države - škoda, ki jo povzročijo zaščitene vrste prostoživečih živali - deljena odgovornost - prispevek oškodovanca k nastanku škode - pisna prijava škode - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - rjavi medved - povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode
Tožnikov beg pred medvedom je instinktivni, hipni odziv na nevarno situacijo, v kateri se je nepričakovano znašel. Ker je bila ta reakcija izzvana, ni odločilno, ali se je poškodoval pri umikanju za drevo ali pri begu, niti ali je v dani situaciji ravnal optimalno. Tudi če situacije ni ocenil realno, posledic umika in bega ni mogoče pripisati tožniku. Vsak povprečno razumen človek bi se ob bližnjem, nepričakovanem srečanju medvedke z mladičem reševal z umikom in če se medved napoti proti njemu, tudi s tekom, begom.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00000153
SZ-1 člen 30. - tarifna številka 39, 39/1, 39/2.
upravnik - ključ delitve stroškov - trditveno in dokazno breme - spor majhne vrednosti - stroški postopka - odvetniška tarifa - konferenca s stranko - stroški vzdrževanja in upravljanja z nepremičnino - delitev obratovalnih stroškov
Pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb določa le merila za porazdelitev obratovalnih stroškov. Vsi ostali stroški pa se glede na izrecno zakonsko določbo delijo po solastniškem deležu (če ni s pogodbo o medsebojnih razmerjih dogovorjen drugačen ključ delitve).
Odvetniška tarifa konferenco s stranko in poročila stranki ne opredeljuje kot samostojnih storitev. Obe storitvi sta zajeti že v vrednosti vloge, zaradi katere je bila konferenca opravljena oziroma poročilo pripravljeno.