padec na mokrih tleh - marmornata tla - padec v kopališču - nedopustno ravnanje - opustitveno ravnanje - nastanek škodnega dogodka - krivdna odgovornost
V konkretnem primeru ne gre za objektivno odgovornost tožene stranke - marmornata tla niso nevarna sama po sebi, takšna lahko postanejo šele zaradi določenih okoliščin, v takšnem primeru pa je mogoče iskati odgovornost le pri tistih subjektih, ki jim je mogoče pripisati krivdno ravnanje, ki je imelo za posledico nastop teh okoliščin, kot to podredno ugotavlja tudi pritožnica sama.
Tožeča stranka ni izkazala obstoja dogodka, ki bi lahko pomenil krivdno odgovornost tožene stranke.
Toženi stranki tudi ne bi bilo mogoče očitati protipravnega ravnanja (opustitve). Da bi kršila kakšno zapisano pravilo, tožnica ni niti trdila, zaključek sodišča prve stopnje, da je tudi sicer tožena stranka imela ustrezno organizirano čistilno službo (čiščenje dvigal in hodnikov enkrat na dan), pa je povsem utemeljen.
prodajna pogodba - prevara - čezmerno prikrajšanje - dejansko stanje - dokazi in dokazovanje - oderuška pogodba - ničnost
Dejstvo, da je imel tožnik 23 let in da ni imel živih staršev, ne predstavlja zadostnih elementov za sklep, da je bil tako neizkušen, da se ne bi mogel zavedati, da podpisuje kupoprodajno pogodbo in da mu niti takrat, ko je izročal ključe stanovanja ni bilo jasno, da ga je prodal proti plačilu 40.000 EUR. Nobenega posebnega razumevanja ali pravnega znanja ali posebnih izkušenj ni potrebno, da to razumeš. To, da bi zgolj očitno nesorazmerje vodilo do ničnosti, bi se morale pokazati še kakšne dodatne drugačne okoliščine, zaradi katerih bi bil pravni posel nemoralen.
OZ člen 356, 356/1, 365, 369, 369/1. ZIZ člen 53, 53/2.
zastaranje - prava judikatna terjatev
Dokazov, ki bi izkazovali pritožbene trditve, da upnik več kot 10 let ni opravil nobenega dejanja pri sodišču zoper dolžnico za ugotovitev, zavarovanje ali izterjavo terjatve, dolžnica ne predlaga oziroma ne predloži, iz ugotovitev sodišča prve stopnje pa izhaja, da je bil izvršilni postopek I 2537/1996 končan s sklepom z dne 18. 9. 2007, ki je postal pravnomočen dne 9. 10. 2007. Slediti je zato stališču sodišča prve stopnje, da je glede na določbo tretjega odstavka 369. člena OZ zastaralni rok začel ponovno teči dne 11. 10. 2007. Ker je v konkretni zadevi izvršilni predlog bil vložen dne 21. 9. 2016 je pritrditi sodišču prve stopnje, da je bil vložen pred potekom desetletnega zastaralnega roka, ki velja za judikatne terjatve po prvem odstavku 356. člena OZ.
URS člen 22.. ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-5.. ZPP člen 237, 241, 339, 339/2, 339/2-18.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neuspešno opravljeno poskusno delo - bistvena kršitev določb postopka - pravica do izjave - možnost obravnavanja - zavrnitev dokaznega predloga - prisilni privod
Očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP je utemeljen. S tem, ko je sodišče zavrnilo izvedbo dokazov, ki jih je predlagala tožena stranka, je kršilo njeno pravico do izjave o pravno odločilnih dejstvih.
Dejstvo, da so bile priče pravilno vabljene in niso pristopile na obravnavo, ne more iti v škodo toženi stranki. Sodišče bi lahko ukrepalo v skladu z 241. členom ZPP v povezavi z 237. členom ZPP (odreditev prisilnega privoda priče). Zato je nepravilen zaključek sodišča prve stopnje, da dejstvo, da priče, ki jih je predlagala tožena stranka in so zaposlene pri toženi stranki niso pristopile na narok, kaže na to, da tožena stranka, na kateri je bilo dokazno breme glede obstoja odpovednega razloga, svojih trditev ni uspela dokazati.
prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev na pravdo - oseba, katere pravica je manj verjetna - manj verjetna pravica - smrtovnica - sestavitev in vsebina smrtovnice - neresničnost v podatkov v smrtovnici
Zapustničina hči A. A. je pred upravnim organom izjavila, da je B. B. tista oseba, s katero je pokojnica živela v zunajzakonski skupnosti. Po mnenju pritožbenega sodišča ima zato smrtovnica, ki vsebuje podatek, da je bil B. B. zunajzakonski partner pokojnice, dokazno vrednost, ki je zgolj navedba pritožnice A. A. na zapuščinski obravnavi, da zunajzakonska skupnost med pokojnico in B. B. dejansko ni obstajala, ker nista živela skupaj, in da ni bilo skupnosti, ki bi se lahko enačila z zakonsko skupnostjo, v ničemer ne izpodbije. Pravilna je zato ugotovitev sodišča prve stopnje, da je v obravnavanem primeru manj verjetna pravica pritožnice A. A.
Ker predkupna ponudba ni bila popolna, se tožeča stranka (mati sedanjih pravdnih strank) predkupni pravici ni mogla odpovedati. Če ponudba ni popolna, upravičenec ne more vedeti, čemu se odpoveduje oziroma kakšna je vsebina pravice, ki se ji odpoveduje.
predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse - pravna oseba - pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe - premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe - bilančna izguba - trditveno in dokazno breme - ogrožanje dejavnosti pravne osebe zaradi plačila sodne takse - obstoj premoženja - trditveno breme glede nezmožnosti vnovčenja premoženja - nedovoljene pritožbene novote
V kolikor stranka razpolaga s kakršnimkoli premoženjem, mora trditi in izkazati, da slednjega ne more unovčiti zaradi pridobitve sredstev za plačilo sodne takse in zakaj ne. Trditveno in dokazno breme v zvezi s tem je na njej. Pritožbeno sodišče zato pritrjuje nosilnim razlogom sodišča prve stopnje o tem, da tožena stranka ni izkazala, da plačila sodne takse za postopek s pritožbo ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku (621,00 EUR) brez ogrožanja svoje dejavnosti, saj ni pojasnila, zakaj za plačilo sodne takse ne more uspešno unovčiti svojih zalog ter (dela) opredmetenih in neopredmetenih sredstev, pri čemer je imela v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo predloga za taksno oprostitev tudi prilive na transakcijskem računu, ki v času odločanja ni bil blokiran.
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00004516
OZ člen 179. ZBPP člen 46, 46/1, 46/3.
podlage odškodninske odgovornosti - nepremoženjska škoda - povrnitev nepremoženjske škode - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - intenzivnost strahu - dokazi in dokazovanje - izvedensko mnenje - pravdni stroški po uspehu - brezplačna pravna pomoč
Ker je tožničin odvetnik v postopku pred sodiščem prve stopnje zastopal tožnico na podlagi ZBPP, mora pritožbeno sodišče v skladu s tretjim odstavkom 46. člena ZBPP po uradni dolžnosti odločiti o višini in obsegu stroškov iz prvega odstavka 46. člena ZBPP, ki jih mora toženka namesto tožnici povrniti v korist proračuna Republike Slovenije. Ne glede na določbe procesnega zakona o priglasitvi stroškov mora namreč pristojno sodišče pri odločanju o stroških postopka po uradni dolžnosti upoštevati stroške iz prvega odstavka 46. člena ZBPP, ki jih je med sodnim postopkom založila Republika Slovenija, tudi če jih stranka, ki je upravičena do brezplačne pravne pomoči, sama ne priglasi. Obseg stroškov sodišče ugotovi iz odločbe o dodelitvi brezplačne pravne pomoči.
pogodba sklenjena za nedoločen čas - odpoved trajnega dolžniškega razmerja - odpovedni rok
Bistveno je, da je tožena stranka bila podpisnik pogodbe iz leta 2003, da je v njej navedena kot solastnik ogrevalnega sistema z določenim solastniškim deležem, ki je bil osnova za obračun stroškov tožeče stranke kot upravitelja sistema. S to pogodbo je tožena stranka sprejela zavezo, da bo upoštevala šestmesečni odpovedni rok in v primeru odpovedi je slednje ključno, ne pa njen status lastništva. Odpovedano dolžniško razmerje preneha, ko preteče s pogodbo določen odpovedni rok, če takšen rok ni določen s pogodbo, pa po preteku z zakonom določenega, običajnega oziroma primernega roka. Pogodbeni, sedaj pravdni stranki, sta dogovorili šestmesečni odpovedni rok in tožena stranka ga je dolžna spoštovati in v tem obdobju ravnati kot pred začetkom teka odpovednega roka, kar pomeni izpolnjevati obveznosti po pogodbi. Ta obveznost je v plačilu nastalih fiksnih stroškov upravljanja.
Pri zakupni pogodbi zakupnik nima možnosti izbire, ali bo zahteval odpravo napake (popravo v zakup dane stvari), ali pa izročitev druge stvari brez napake (zamenjavo stvari). Zahteva lahko le popravo v zakup danega, torej s pogodbo individualno določenega letala, to pa je po pogodbi letalo tipa EMB-120-ER in z reg. št. 000, kar je med pravdnima strankama nesporno. Tožeča stranka pa je z dopisom z dne 17. 2. 2006 zahtevala dostavo letala EMB-120 v tovorni konfiguraciji, torej zamenjavo predmeta najema in ne popravo le-tega. Takega jamčevalnega zahtevka pa po materialnem pravu tožeča stranka nima.
Izhajajoč iz obrazloženega in ugotovitev prvostopenjskega sodišča o pogodbenih obveznostih pravdnih strank iz sklenjene Pogodbe, je logično, da toženčeva dobava letala in tožnikov pregled letala predstavljata že izpolnitev pogodbenih obveznosti pravdnih strank, zato učinkov Pogodbe ni mogoče vezati (odložno pogoj) na izpolnitev pogodbenih obveznosti. Pogoj za veljavnost oziroma učinkovitost pogodbe, kot sta ga določili pravdni stranki v prvem odstavku 18. člena Pogodbe (dobava letala in njegov pregled), je zato že pojmovno izključen in gre zato, kolikor se veže na izpolnitev pogodbenih obveznosti pogodbenih strank, za nično pogodbeno določilo.
pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestovanja - predmet kupoprodajne pogodbe - posest in uporaba - nove parcele - družbena lastnina - pravica uporabe in lastninjenje nepremičnin v družbeni lastnini
Ni odločilno, kdo je v zemljiški knjigi vknjižen kot imetnik pravice uporabe, ampak, glede na to, da se je prenos pravice uporabe lahko odvijal tudi izvenknjižno, kdo je bil ob uveljavitvi ZLNDL dejansko (resnično) imetnik te pravice.
Čeprav je zemljišče po nakupu v prešlo v družbeno lastnino in je na njem pridobila pravico uporabe občina, je 7. člen ZPLP določal, da prejšnji lastnik zemljišča uporablja to zemljišče vse do dneva, dokler občinski upravi organ ne izda odločbe, s katero odloči, da mora zemljišče izročiti občini, ZSZ, ki je nadomestil ZPLP, pa je določil, da občina na zemljišču, ki je postalo družbena lastnina, pridobi le pravico upravljanja, ne pa pravice uporabe. Odločbe, s katero bi tožnikom naložilo, da ji zemljišče izročijo v smislu določb 7. člena ZPLP ali določbe 13. člena ZSZ, občina ni nikoli izdala. Tožniki so tako sporno zemljišče ves čas uporabljali oziroma na njem imeli pravico uporabe v smislu določb ZPLP in ZSZ.
ZUreP-1 člen 93, 95, 101, 101/4, 105, 105/2, 105/3, 106, 106/6. URS člen 22, 23, 158.
denarna odškodnina zaradi razlastitve - denarna odškodnina za razlaščeno nepremičnino - kriteriji za določitev odškodnine - status zemljišča pred razlastitvijo - meje pravnomočnosti upravne odločbe - pravnomočnost izreka - pričetek teka zakonskih zamudnih obresti od zneska odškodnine - pravilo sočasne izpolnitve pogodbenih obveznosti - načelo enakosti pred zakonom
Pri določitvi odškodnine za razlaščeno zemljišče je bistven namen, za katerega se je nepremičnina uporabljala do sprejetja planskega akta, s katerim je bil spremenjen njen status zaradi predvidene gradnje infrastrukture.
Vsakomur je zagotovljeno enako varstvo pravic v postopku pred sodiščem in drugimi državnimi organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, ki odločajo o njegovih pravicah, obveznostih ali pravnih interesih (22. člen Ustave RS), a v primeru sosedov, ki so se z razlastitveno upravičenko dogovorili za odškodnino oz. sprejeli ponujeno odškodnino, do odločanja sodišča, pa tudi drugih državnih organov, organov lokalnih skupnosti ali nosilcev javnih pooblastil ni prišlo. Načela enakosti pred zakonom pa ni mogoče razširjati na sporazumno določitev odškodnine, torej v pogodbena razmerja.
Upoštevajoč pravilo sočasne izpolnitve vzajemnih obveznosti, je razlastitvena upravičenka prišla v zamudo s pravnomočnostjo odločbe o razlastitvi, zato sta nasprotni udeleženki od tedaj dalje upravičeni do zamudnih obresti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00000714
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2. SPZ člen 118, 118/4, 118/5.
začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - pogoj za izdajo začasne odredbe - naloge upravnika - nov upravnik
Upravnik je tisti na katerega se etažni lastniki obrnejo v primeru kakršnihkoli težav, v konkretnem primeru izliva vode iz cevi in nedelovanje ogrevanja. Slednje zahteva nujno popravilo, saj bi v nasprotnem primeru lahko prišlo do velike premoženjske škode (zamrznitev vode) in škode na zdravju ljudi. Upravnik je dolžan ukrepati (npr. sklicati nadzorni odbor, ...), vendar za vse posege oziroma popravila potrebuje zadostno soglasje etažnih lastnikov. V konkretnem primeru tega ne bi dobil, saj so etažni lastniki (ki imajo več kot 3/4 delež po solastniških deležih) trdili in s stopnjo verjetnostjo tudi dokazali, da tožena stranka ni več njihov upravnik, saj so ji odpovedali pogodbo in izbrali novega upravnika. Dejstvo nemožnosti sodelovanja med etažnimi lastniki in toženo stranko pa nenazadnje izhaja iz trditev tožene stranke v ugovoru zoper sklep o izvršbi, ko je navedla, da etažni lastniki pri popravilu cevi z njo niso hoteli sodelovati. Tako stanje ni pravno varno oziroma ne zagotavlja nemotenega obratovanja stavbe v etažni lastnini, posledično pa obstaja grožnja za nastanek tako premoženjske škode, kot celo škode za zdravje in življenje ljudi.
Pritožnica ni določno navedla odločitve, zoper katero se pritožuje, saj je zapisala dve različni opravilni številki, zato ima sklep prvega sodišča, s katerim je bila njena nepopolna pritožba zavržena, podlago v določbi tretjega odstavka 343. člena ZPP.
DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00003219
ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8. OZ člen 311, 311/1. ZDR-1 člen 136, 136/2.
pobot v izvršilnem postopku - pogoji za pobot - materialno pravni pobot - pobot izplačila plače
Namen določbe drugega odstavka 136. člena ZDR-1 je v zaščiti šibkejše stranke - delavca pri uresničevanju njegove pravice do izplačila plače, pred samovoljo delodajalca. Določba z naslovom "zadrževanje in pobot izplačila plače" prepoveduje delodajalcu, da bi zadržal izplačevanje plače delavcu, razen v zakonsko določenih primerih, oziroma da bi brez pisnega soglasja delavca pobotal svojo terjatev do delavca s svojo obveznostjo plačila plače in mu zato izplačal plačo v nižjem znesku, kot mu pripada. Določbo je razumeti kot prepoved pobotanja brez soglasja delavca ob izplačilu plače (ob njeni zapadlosti), ne pa tudi v primeru, ko je o terjatvi delavca, ki se sicer nanaša na neizplačano plačo, odločeno v izvršilnem naslovu in je torej postala judikatna.
strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa - obrazložene pripombe na izvedensko mnenje - neobrazložena odločba
V ponovljenem postopku bo moralo sodišče obravnavati pripombe prvega nasprotnega udeleženca na izvedeniško poročilo in odločitev utemeljiti tudi na podlagi določila 7. člena ZVETL.
Pogoj iz drugega odstavka 270. člena ZIZ je izpolnjen, če upnik izkaže za verjetno nevarnost aktivnega delovanja (torej konkretnih ravnanj) s strani dolžnika, ki bi lahko pripeljalo do tega, da bi bila uveljavitev terjatve bodisi onemogočena bodisi precej otežena. Iz podatkov spisa ne izhaja, da bi tožnica navedla konkretna ravnanja tožene stranke, s katerimi ta zmanjšuje premoženje, ga skriva ali z njim kako drugače razpolaga. Z izjemo pavšalnih trditev tudi ni podala navedb o konkretnih preusmeritvah poslovanja oziroma, neupravičenem plačevanju s strani tožene stranke, z namenom, da bi tožena stranka zmanjševala svoje premoženje, zaradi česar naj bi bila uveljavitev tožničine terjatve onemogočena ali precej otežena. Tožnica zato v predlogu za izdajo začasne odredbe ni uspela verjetno izkazati pogoja za izdajo začasne odredbe, ki ga opredeljuje drugi odstavek 270. člena ZIZ.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00000649
ZPP člen 60, 60-1.
zastaranje - skrbnik za poseben primer - skrbnik denacionaliziranega premoženja - upravljanje premoženja po skrbniku za poseben primer - obseg zapuščine - dedovanje denacionaliziranega premoženja - izločitev sodnika - odklonitveni razlog
Pritožnik navaja, da je sam plačal vso dohodnino, tudi od najemnine, prisojene tožnici. S tem v zvezi je odločilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožena stranka stroške davčnih obveznosti uveljavljala v okviru pobotnega ugovora, ki ga kljub pozivom sodišča ni določneje opredelila. Ker je do konca glavne obravnave ostal nekonkretiziran, ga sodišče prve stopnje ni moglo preizkusiti. Sodišče torej ni moglo upoštevati dejanske davčne obremenitve iz razlogov na strani toženca. Ob tem je treba tudi na tem mestu ponovno poudariti, da je bila tožena stranka skrbnik za poseben primer, ki bi morala razpolagati in predložiti ustrezno dokumentacijo o svojih stroških.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00000971
ZPP člen 443, 443/1. OZ člen 190. SZ-1 člen 25, 25/1, 53, 53/2.
spor majhne vrednosti - pogodba o upravljanju stanovanjskih hiš - veljavnost pogodbe o upravljanju - veljavna sklenitev pogodbe - vpis v register upravnikov - deklaratorni vpis - potrdilo državnega organa - neupravičena obogatitev - plačilo stroškov dobaviteljev - pomanjkljiva trditvena podlaga
Vpis v register upravnikov ima zgolj deklaratorno (publicitetno) naravo in kot tak neobstoja veljavne pogodbe o upravljanju (sklenjene med etažnimi lastniki in upravnikom) ne more nadomestiti. Enaka ugotovitev velja tudi za pritožničino sklicevanje na potrdilo upravnega organa MOL (o tem da naj bi bila sama upravnik stavbe).