ZPP člen 1, 18, 18/2, 154, 154/1, 165, 165/1. ZDavP-2 člen 70.
sodna ali upravna pristojnost za rešitev tega spora - zavrženje tožbe zaradi nepristojnosti - vračilo preveč plačanega davka - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča
Po določilu 1. člena ZPP redno sodišče odloča v sporih o osebnih in družinskih razmerjih ter v sporih iz premoženjskih in drugih civilno-pravnih razmerjih fizičnih in pravnih oseb, razen če so kateri od navedenih sporov po posebnem zakonu v pristojnosti specializiranega sodišča ali drugega organa. Pravila ZPP se uporabljajo tudi v primerih, kadar je ena od pravdnih strank država ali občina, vendar le, če proti nasproti drugi stranki ne nastopa kot oblastveni organ. V postopku odmere davka pa davčni upravičenec proti davčnemu zavezancu nastopa kot oblastni organ. Kadar je tako, tako pa je tudi v predmetni zadevi, pristojnost rednega sodišča ni podana.
Sodišče prve stopnje se do navedb ter predloženih dokazov zaradi procesnega zavrženja predloga za izdajo začasne odredbe ni opredelilo. Ni uporabilo določbe 267. člena ZIZ-a, po kateri je začasno odredbo mogoče izdati pred uvedbo sodnega postopka, med postopkom in celo po končanem postopku, vse dokler ni opravljena izvršba. Ta določba zagotavlja, da je mogoče tekom sodnega postopka v neki zadevi predlagati celo več začasnih odredb, o katerih je potrebno odločati po vsebini. Sodišče prve stopnje bi se bilo tudi v obravnavanem primeru dolžno opredeliti do relevantnih navedb tožnika in predloženih dokazil. Torej do tistih, ki se nanašajo na verjetno izkazanost terjatve za izpodbojno tožbo zoper posamična upravna akta o prenehanju vodenja v evidenci brezposelnih, do zatrjevane nevarnosti nenadomestljive škode, ki bi nastala pri preživljanju tožnika in njegove družine zaradi ustavitve izplačevanja nadomestila za čas brezposelnosti kot posledica izbrisa iz evidence brezposelnih in drugih.
Obveznost planiranja izplačila ne more biti pogoj za kasnejše dejansko izplačilo plače iz uspešnosti poslovanja, ampak je to le (računovodska) obveznost toženke. Nespoštovanje takšne obveznosti toženke pa ne more posegati v pravice delavcev, določene s kolektivno pogodbo.
Ker je toženka za leto 2011 dosegla in celo presegla planirani dobiček, je tožnica na podlagi prvega stavka prvega odstavka 111. člena podjetniške kolektivne pogodbe upravičena do vtoževanega zneska iz naslova plače iz uspešnosti poslovanja.
Pritožba utemeljeno navaja, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo pri odločitvi o utemeljenosti tožbenega zahtevka za povračilo škode, ki je tožeči stranki nastala z odtujitvijo aparata za ablacijo ven. Sodišče prve stopnje v novem sojenju ni sledilo navodilom pritožbenega sodišča v prejšnjem razveljavitvenem sklepu, naj z dopolnitvijo dokaznega postopka razčisti vse okoliščine v zvezi z ravnanjem toženke kot bivše direktorice pravne prednice tožeče stranke glede aparata za ablacijo ven.
Tožnik se v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje in enako v pritožbi, sklicuje na nepravilno vročitev odločbe toženca z dne 24. 8. 2016. Takšne razloge bi lahko vsebovala pritožba zoper sklep opr. št. VIII Ps 1558/2016 z dne 28. 11. 2016 o zavrženju tožbe in ne predlog za vrnitev v prejšnje stanje oziroma, da bi nepravilna vročitev predstavljala razlog, zaradi katerega bi bilo mogoče zahtevati vrnitev v prejšnje stanje. Trditve tožnika, da je dejansko dokončno odločbo toženca z dne 24. 8. 2016 prejel 29. 8. 2016 oziroma, da mu je žena, ki ni bila pooblaščena za vročanje pisanj, sporočila napačni datum prejema odločbe, ne more biti razlog za vrnitev v prejšnje stanje. Sodišče prve stopnje je pravilno predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavrnilo, ker ne gre za stanje iz prvega odstavka 116. člena ZPP in za opravičljiv razlog za prepozno vloženo tožbo.
zapustnikovi dediči - upravičeni dediči - drugi dedni red - pravni učinek dedne izjave
Sodišče mora v zapuščinskem postopku med drugim ugotoviti, kdo so zapustnikovi dediči. Sodišče prve stopnje navedenih podatkov ni dovolj skrbno raziskalo. Prenagljeno in predvsem neobrazloženo je štelo, da sta oba zapustnikova starša umrla pred zapustnikom, zaradi česar je k podaji dedne izjave pozvalo pritožnika. Ker ni jasno, ali je ta sploh upravičen dedovati, je vprašljiv tudi pravni učinek njegove izjave o odpovedi dedovanju.
Odločitve sodišča prve stopnje o višini, v sklepu določene nagrade za opravljeno dopolnilno izvedensko mnenje, se ne da preizkusiti. Sodišče prve stopnje v obrazložitvi ni navedlo razlogov, na podlagi katerih je določilo nagrado izvedencu za izdelavo dopolnitve izvedenskega mnenja. Ni se opredelilo niti o zahtevnosti dopolnilnega izvedenskega mnenja, prav tako pa tudi ne o obsegu in potrebnosti študija spisa in zbiranju dokumentacije, kar naj bi bilo potrebno za izdelavo dopolnilnega mnenja.
Ker v obravnavani zadevi vloga, ki jo je vložnik posredoval sodišču, ni bila popolna in ni vsebovala vsega, da bi se lahko obravnavala, je sodišče prve stopnje vložnika s sklepom pozvalo, da jo v 15-dnevnem roku ustrezno dopolni. Hkrati je vložnika, ki ni imel pooblaščenca, tudi poučilo o pravici do brezplačne pravne pomoči in o nastopu pravnih posledic v primeru, da ne bo postopal skladno s sklepom. Vložnik vloge v postavljenem roku, niti kasneje, ni popravil, zato je sodišče prve stopnje pravilno in utemeljeno vlogo v skladu s petim odstavkom 108. člena ZPP zavrglo.
kršitev pravice stranke do izjave - sporazumno ugotovljena vrednost zavarovane stvari
Med sedanjima pravdnima strankama je bila vrednost zavarovane stvari sporazumno ugotovljena, v takšnem primeru, predvideva ga sedmi odstavek 949. člena OZ, pa se pri določanju zavarovalnine upošteva sporazumno ugotovljena vrednost in se dejanska škoda na stvari ne ugotavlja.
klavzula o pravnomočnosti in izvršljivosti - zamudna sodba
Sodišče prve stopnje pri ugotavljanju dejstva, ali je bilo v njegov poštni predalčnik vloženo obvestilo o sodni pošiljki, ki je vsebovala zamudno sodbo, spregledalo nekatere okoliščine, ki so v predmetni zadevi odločilne. Pritožba utemeljeno opozarja, da dokazna ocena sodišča prve stopnje ni zadosti prepričljiva, zaradi česar je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena v povezavi z 366. in 355. členom ZPP).
Določba 275. člena ZFPPIPP, ki tudi sicer ureja (le) vsebino in način uveljavitve izpodbojnega zahtevka, brez dvoma nima nobenega vpliva na pravila ZPP o litispendenci. Zato ta veljajo tudi v primeru vložitve tožbe z izpodbojnim zahtevkom iz šestega odstavka 275. člena ZFPPIPP.
pogodba o štipendiranju - odstop od pogodbe - vračilo stroškov izobraževanja
Pogodbene obveznosti toženca so bile v pogodbi o štipendiranju jasno določene, in sicer je moral toženec uspešno opraviti selekcijske postopke po zaključku šolanja. Sodišče prve stopnje je s tem v zvezi ugotovilo, da toženec ni uspešno opravil preverjanja fizičnih sposobnosti v smislu 11. točke prvega odstavka 9. člena pogodbe o štipendiranju, ker ni bil uspešen pri preizkusu dvigovanja trupa, pri čemer tožeče stranke ni seznanil z opravičljivim razlogom za neuspešno opravljanje selekcije. Glede na to, da toženec tožeči stranki ni sporočil razloga za svoj neuspeh niti ni predložil zdravniškega potrdila, je tožeča stranka pravilno sklenila, da so podani pogoji za odstop od pogodbe o štipendiranju, sklenjene s tožencem.
zavarovanje denarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe - uveljavitev terjatve v tujini - tuja pravna oseba - uveljavljanje terjatve v državi članici EU - pravna oseba s sedežem v EU - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali znatno otežena - razpolaganje s premoženjem - oglaševanje z namenom prodaje
Sprememba oblike premoženja sama po sebi še ne izkazuje nevarnosti po drugem odstavku 270. člena ZIZ, posebej še, ker oglaševanje z namenom prodaje nepremičnin sodi v okvir dejavnosti tožene stranke. Zaradi tega ne gre za onemogočanje ali oteževanje bodoče izvršbe, saj pomeni razpolaganje tožene stranke z nepremičninami vzdrževanje tiste aktivnosti, ki je nujna za tekoče poslovanje.
Med strankama v postopku je bilo nesporno, da je tožena stranka tožniku izplačevala plačo v skladu s pogodbo o zaposlitvi št. 49 z dne 1. 7. 2007 do oktobra 2010. Kot je izpovedal zakoniti zastopnik tožene stranke tožnik ponujene pogodbe o zaposlitvi z dne 18. 7. 2011 ni podpisal, zato je neutemeljena pritožbena trditev, da je tožena stranka utemeljeno tožniku izplačevala plačo določeno v pogodbi o zaposlitvi z dne 18. 7. 2011, ker je bil tožnik s pogodbo seznanjen in je ni izpodbijal. Delavec se mora s sklenitvijo nove pogodbe o zaposlitvi izrecno strinjati. Nova pogodba o zaposlitvi velja, če na to pristane tudi druga stranka (3. točka 47. člena ZDR). Tožnik pa se z novo pogodbo o zaposlitvi, ki mu jo je predložila v podpis tožena stranka ni strinjal, zato pogodbe tudi ni podpisal. Zato mu je tožena stranka neutemeljeno izplačevala nižjo plačo po pogodbi o zaposlitvi z dne 18. 7. 2011 in je utemeljen tožbeni zahtevek na plačilo razlike plače.
Pritožba utemeljeno opozarja, da dokazne ocene sodišča prve stopnje ni mogoče preveriti, saj iz nje ni razvidno, kakšna so bila tista neposredno zaznana opažanja sodišča prve stopnje, zaradi katerih je pričo ocenilo za neverodostojno. Seveda lahko sodišče izpoved priče dokazno oceni tudi na podlagi neverbalnih dejavnikov, ki jih zazna pri neposrednem zaslišanju priče, kar pomeni, da lahko upošteva tudi njeno obnašanje pri izpovedovanju, način govora in druge okoliščin, ki jih sodišče lahko zazna le z neposredno izvedbo dokaza. Vendar pa mora sodišče v obrazložitvi sodbe te okoliščine oziroma dejavnike navesti, saj mora dokazna ocena temeljiti na argumentih, ki so racionalno sprejemljivi in preverljivi. V nasprotnem primeru onemogoči stranki, da v pritožbi dokazno oceno sodišča napade, in instančnemu sodišču, da pravilnost te dokazne ocene preveri. Sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi ni navedlo konkretnih razlogov, zakaj priči ne verjame, zato dokazna ocena sodišča ni ustrezna.
V skladu s pravili pravdnega postopka morajo biti razlogi za zavrnitev dokaznih predlogov razvidni bodisi iz obrazložitve sklepa o zavrnitvi dokaznega predloga (drugi odstavek 287. člena ZPP) bodisi iz obrazložitve končne odločbe. Pri tem je ključno, da sodišče navede konkretne vsebinske razloge in na ta način stranki, katere dokazni predlog je zavrnjen, omogoči, da ugotovi razloge, na katerih temelji zavrnitev dokaznega predloga in jih z morebitno vložitvijo pritožbe napade.
izvršba na denarna sredstva – sklep o prenosu terjatve v izterjavo
Z izvršbo na denarne terjatve je upnik prisilno dobil zgolj procesno legitimacijo na podlagi odločbe sodišča. Če dolžnikov dolžnik ne bo izpolnil domnevne dolžnikove terjatve upniku, bo moral ta uporabiti prisilna sredstva. V izvršilnem postopku je bistveno zgolj to, ali je izpolnjen zakonski pogoj za izdajo sklepa o prenosu terjatve v izterjavo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO - POGODBENO PRAVO
VSL00001070
ZDen člen 88. ZOdvT tarifna številka 1200. ZPP člen 161, 161/1, 161/3.
dobra vera - denacionalizacija nepremičnin - ničnost pogodbe - opredelitev vrednosti spornega predmeta za vsakega od zahtevkov - vrednost spornega predmeta - povišanje nagrade za zastopanje več strank
V denacionalizacijskem postopku je bilo že pravnomočno odločeno, da so nepremičnine, ki so (deloma) predmet spornih pogodb, prešle v državno last na podlagi menjalne pogodbe, sklenjene zaradi grožnje in sile predstavnikov tedanjih oblasti. Glede na to so lahko predmet denacionalizacijskega postopka. Kakšen bo izid tega postopka, pa za presojo o veljavnosti obravnavanih pogodb ni pomembno.
KZ-1 člen 87, 87/1. ZFPPIPP člen 131, 131/1, 132, 132/1, 132/3, 132/3-1, 132/6, 408, 408/2, 408/2-1.
izvršitev denarne kazni - način izvršitve denarne kazni - prisilna izterjava denarne kazni - sprememba denarne kazni v zapor - denarna kazen - vpliv začetka postopka osebnega stečaja na izvršilni postopek - osebni stečaj
Stečajni postopek je začasna ovira za uvedbo oziroma vodenje izvršilnega postopka.
Šele po končanem stečajnem postopku zoper obsojenko bo sodišče, v kolikor slednja ne bo prostovoljno poravnala preostanka neplačane denarne kazni, le-to poskusilo prisilno izterjati v izvršilnem postopku
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za podajo odpovedi - dokazno breme
Tožena stranka je dokazala, da je tožnica v spornem letu z nakazovanjem sredstev tožene stranke brez njene vednosti na račun, ki ga je imela tožnica kot s. p., naklepoma in huje kršila prepoved škodljivega ravnanja, kot jo določata 37. člena ZDR-1 in 13. člen pogodbe o zaposlitvi. Zato je bil podan odpovedni razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji 1. odstavka 110. člena ZDR-1.