pogodba o štipendiranju - odstop od pogodbe - vračilo stroškov izobraževanja
Pogodbene obveznosti toženca so bile v pogodbi o štipendiranju jasno določene, in sicer je moral toženec uspešno opraviti selekcijske postopke po zaključku šolanja. Sodišče prve stopnje je s tem v zvezi ugotovilo, da toženec ni uspešno opravil preverjanja fizičnih sposobnosti v smislu 11. točke prvega odstavka 9. člena pogodbe o štipendiranju, ker ni bil uspešen pri preizkusu dvigovanja trupa, pri čemer tožeče stranke ni seznanil z opravičljivim razlogom za neuspešno opravljanje selekcije. Glede na to, da toženec tožeči stranki ni sporočil razloga za svoj neuspeh niti ni predložil zdravniškega potrdila, je tožeča stranka pravilno sklenila, da so podani pogoji za odstop od pogodbe o štipendiranju, sklenjene s tožencem.
Med strankama v postopku je bilo nesporno, da je tožena stranka tožniku izplačevala plačo v skladu s pogodbo o zaposlitvi št. 49 z dne 1. 7. 2007 do oktobra 2010. Kot je izpovedal zakoniti zastopnik tožene stranke tožnik ponujene pogodbe o zaposlitvi z dne 18. 7. 2011 ni podpisal, zato je neutemeljena pritožbena trditev, da je tožena stranka utemeljeno tožniku izplačevala plačo določeno v pogodbi o zaposlitvi z dne 18. 7. 2011, ker je bil tožnik s pogodbo seznanjen in je ni izpodbijal. Delavec se mora s sklenitvijo nove pogodbe o zaposlitvi izrecno strinjati. Nova pogodba o zaposlitvi velja, če na to pristane tudi druga stranka (3. točka 47. člena ZDR). Tožnik pa se z novo pogodbo o zaposlitvi, ki mu jo je predložila v podpis tožena stranka ni strinjal, zato pogodbe tudi ni podpisal. Zato mu je tožena stranka neutemeljeno izplačevala nižjo plačo po pogodbi o zaposlitvi z dne 18. 7. 2011 in je utemeljen tožbeni zahtevek na plačilo razlike plače.
razveljavitev ali sprememba dokončne odločbe - starostna pokojnina - izredno pravno sredstvo - nova odmera - neprava obnova postopka - datum pravnomočnosti sodne odločbe
Tožena stranka ob odmeri starostne pokojnine ni razpolaga z vsemi potrebnimi podatki. Pri tem za odločitev ni bistveno, da je tožnika in delodajalca že v letu 2000 pozivala, da predloži podatke o morebitnem nadurnem delu. Tedaj se namreč še ni pričel postopek za priznanje pravice do starostne pokojnine. Le ta je bil namreč uveden v letu 2007. Tožnik je šele naknadno (v letu 2011) pridobil podatke od delodajalca v zvezi z opravljanjem dela preko polnega delovnega časa. Te podatke pa je dolžna tožena stranka presoditi ter šele nato po izvedenem dokaznem postopku odločiti, ali na novo sporočeni podatki vplivajo na pokojninsko osnovo. Če vplivajo, to pomeni, da je bila dokončna odločba tožene stranke obremenjena z očitno napako, ki jo je mogoče sanirati za vnaprej, in sicer na podlagi 183. člena ZPIZ-2.
SPZ člen 77, 77/3. ZNP člen 35, 35/1, 35/5, 137, 137/1, 139. ZEN člen 19.
ureditev meje - vrednost spornega mejnega prostora - kriteriji za ureditev meje - močnejša pravica - katastrska meja - javno dobro - meja z javnim dobrim - zadnja mirna posest - stroški postopka - upravni postopek
Pri ureditvi meje med javnim dobrim in zemljiščem v zasebni lasti je treba upoštevati stanje v katastru.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSM00001037
ZZK-1 člen 234, 234/1, 234/1-1.
tožba na nedopustnost izvršbe - pravni interes (pravna korist) za tožbo - lastninska pravica v pričakovanju
Bistvena je presoja sodišča prve stopnje, da izvršbe v fazi, ko je bila nepremičnina že prodana, domaknjena in izročena kupcu, ki je na njej pridobil lastninsko pravico na originaren način, ni mogoče več vrniti nazaj v fazo pred prodajo nepremičnine. Kot se je v odločbi III Ips 123/2008 z dne 24. 3. 2009 izreklo že VS RS, je ugovor tretjega pravno sredstvo, ki tretjemu omogoča, da prepreči izvršbo na določen predmet. Po že opravljeni izvršbi pa tretji v okviru izvršilnega (in v posledici tega tudi pravdnega postopka na ugotovitev nedopustnosti izvršbe), takšnega pravnega varstva ne more več doseči (nima več pravnega sredstva, s katerim bi zaščitil svojo pravico, ki bi preprečevala izvršbo).
Obveznost planiranja izplačila ne more biti pogoj za kasnejše dejansko izplačilo plače iz uspešnosti poslovanja, ampak je to le (računovodska) obveznost toženke. Nespoštovanje takšne obveznosti toženke pa ne more posegati v pravice delavcev, določene s kolektivno pogodbo.
Ker je toženka za leto 2011 dosegla in celo presegla planirani dobiček, je tožnica na podlagi prvega stavka prvega odstavka 111. člena podjetniške kolektivne pogodbe upravičena do vtoževanega zneska iz naslova plače iz uspešnosti poslovanja.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog
ZDR-1 delodajalca ne zavezuje, da mora v primeru odpovedi pogodbe iz poslovnega razloga preveriti, ali je delavca mogoče zaposliti pod spremenjenimi pogoji ali na drugih delih oziroma, ali ga je mogoče dokvalificirati za delo, ki ga opravlja oziroma prekvalificirati za drugo delo in v primeru, če ta možnost obstaja, da mora delodajalec delavcu ponuditi sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi. Takšno zavezo delodajalca je določal tretji odstavek 88. člena ZDR, ki je novi ZDR-1 ne vsebuje več.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - nezakonito prenehanje pogodbe o zaposlitvi
Pravdni stranki sta sklenili pogodbo o zaposlitvi za določen čas zaradi tožnikovega opravljanje specializacije iz medicine dela, prometa in športa. Ker je ta razlog odpadel (zaradi tožnikove prekinitve oziroma prenehanja opravljanja specializacije), je pogodba o zaposlitvi prenehala v skladu s prvim odstavkom 79. člena ZDR-1. Zato je utemeljen zaključek sodišča prve stopnje, da je do prenehanja pogodbe o zaposlitvi prišlo na podlagi zakona in posebna odpoved niti ni bila potrebna.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog
Za zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga je odločilno, ali obstaja potreba po delu delavca pod pogoji iz veljavne pogodbe o zaposlitvi. Tožničina pogodba o zaposlitvi je bila sklenjena za delovno mesto "vodja FRS - vodja II". Tožena stranka je v predmetni zadevi dokazala, da je pri njej prišlo do reorganizacije, v okviru katere je med drugim ukinila to delovno mesto. Zgolj dejstvo, da je v okviru iste reorganizacije tudi ustanovila nova delovna mesta, ne pomeni navideznosti reorganizacije, saj so po novi sistemizaciji dela na različen način razporejena med delavce.
kršitev pravice stranke do izjave - sporazumno ugotovljena vrednost zavarovane stvari
Med sedanjima pravdnima strankama je bila vrednost zavarovane stvari sporazumno ugotovljena, v takšnem primeru, predvideva ga sedmi odstavek 949. člena OZ, pa se pri določanju zavarovalnine upošteva sporazumno ugotovljena vrednost in se dejanska škoda na stvari ne ugotavlja.
Zmotno je pritožničino stališče, da izpodbijana odločitev predstavlja odločbo o razlastitvi. Položitev določenega zneska je le predpostavka za obravnavanje predlagateljičine zahteve za razlastitev kot nujne. O obstoju predpostavk za razlastitev bo odločal upravni organ, pristojen za odločanje o razlastitvi.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSK00006749
SPZ člen 180, 185, 185/2. OZ člen 366, 366/2. Uredba Sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 11. julija 2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1260/1999 člen 56, 56/3, 78, 78/1.
V konkretnem primeru je (navadna) škoda tožeči stranki nastala s tem, da njena zavarovana kreditna terjatev zaradi omenjenega protipravnega ravnanja tožene stranke ni bila poplačana (oziroma ni bila v celoti poplačana), pri čemer bi tožena stranka morala računati na možnost (glede na povprečno predvidljivo raven), da družba R.Č. d.o.o. tožeči stranki kredita iz naslova prejetih nepovratnih javnih sredstev ne bo poravnala. Gre za tipične rizike, za katere se domneva, da so bili toženi stranki znani oziroma bi vsaj morali biti znani. Zastavni dolžnik namreč tudi po oceni pritožbenega sodišča ne more sam odločati, ali bo s prejetimi sredstvi poplačal svojega upnika ali ne, saj bi se s tem popolnoma zaobšlo kogentno pravilo iz 180. člena SPZ. Če je terjatev zastavljena, lahko dolžnik terjatve veljavno izpolni samo zastavnemu upniku, sicer zavarovanje za upnika ne bi imelo nobenega smisla, ker bi premoženjska vrednost zavarovanja prešla v roke dolžniku zavarovane terjatve.
OZ člen 352., 352/1., 352/2., 357., 357/6., 963., 963/1.
zastaranje - zastaranje terjatve zavarovalnice proti tretjemu - prehod zavarovančevih pravic nasproti odgovorni osebi na zavarovalnico (subrogacija) - zastaralni rok pri zavarovalni pogodbi - rok za zastaranje odškodninske terjatve
Sodišče je ob ugotovitvi, da so na tožečo stranko z izplačilom odškodnine svoji zavarovanki prešle vse zavarovankine pravice do tistega, ki je odgovoren za škodo (prvi odstavek 963. člena OZ), pravilno ugotovilo tudi, da je zastaralni rok za tožečo stranko začel teči takrat, ko je proti odgovornemu za nastanek zavarovalnega primera začelo teči zastaranje, in se tudi končal v enakem roku (šesti odstavek 357. člena OZ).
ZPP člen 286b, 287, 287/2, 339, 339/2, 339/2-8.. ZDR-1 člen 109, 109/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - možnost obravnavanja - rok za podajo odpovedi - zavrnitev dokaza
Sodišče mora v sklepu, s katerim zavrne izvedbo dokaza, navesti razloge, zakaj je vsak posamezni predlagani dokaz zavrnilo, tako da je mogoč preizkus o utemeljenosti zavrnitve predlaganega dokaza, kot to določa drugi odstavek 287. člena ZPP. Iz spisa izhaja, da je sodišče na obravnavi sprejelo sklep, da se ostali dokazni predlogi zavrnejo, ni pa za posamezne predlagane dokaze razlogov zavrnitve obrazložilo niti v sodbi, čeprav je tožnik že na glavni obravnavi uveljavljal bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 286.b členu ZPP. Zato je podana bistvena kršitev pravil postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
razdrtje pogodbe po samem zakonu - posledice razdrtja pogodbe - vračilo prejetih zneskov - obresti
Posledica razdrtja pogodbe je med ostalim obveznost strank, da vrnejo, kar so iz naslova pogodbe prejele. Poleg tega mora stranka vrniti tudi vse koristi, ki jih je imela s prejetim (četrti odstavek 111. člena OZ). Konkretizacija te določbe za denarna sredstva je peti odstavek, po katerem mora stranka, ki je prejela denar, vrniti ta denar z obrestmi. Ta določba je v razmerju do določbe 193. člena OZ specialna. Za razliko od splošnih pravil mora namreč obresti plačati tudi dobroverni pridobitelj. Kakšne so te obresti, 111. člen ne določa. Glede na namen določbe - povrniti koristi, ki jih je stranka prejela, obresti torej nimajo kaznovalne funkcije, temveč je njihov namen le v nadomestilu koristi od uporabe denarja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00002607
OZ člen 131, 131/1, 160.. ZDR-1 člen 179.. ZDR člen 184, 184/1.. ZVZD člen 5.. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - izvedensko mnenje - bistvena kršitev določb postopka - pravica do izjave
Tožnica v tem sporu odškodninsko odgovornost prvo tožene stranke uveljavlja zaradi kršitve predpisov s področja varnosti in zdravja pri delu. Ali je bil podest, katerega poškodba je botrovala nastanku škodnega dogodka, ustrezen z vidika varnosti in zdravja delavcev pri delu, bi v svojem mnenju lahko pojasnil le izvedenec s tega področja. Ker sodišče prve stopnje tega dokaza ni izvedlo, je onemogočilo tožnici, da dokazuje svoje navedbe o dejstvih in s tem storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Če bi sodišče prve stopnje uporabilo določbe 14. in 15. člena ZPSPP ter 198. in 13. člena OZ, bi preizkušalo, ali izhaja utemeljenost pobotnega ugovora tožene stranke “v preostalem delu” prav iz dejstev, ki jih tožena stranka (in tudi tožeča stranka) ni(sta) zatrjevala(i). Njegove dejanske ugotovitve in pravni zaključki zato ne bi bili pravilni. S takim ravnanjem bi namreč zmotno uporabilo materialno pravo, zaradi zmotne uporabe materialnega prava pa bi dejansko stanje nepopolno ugotovilo (355. člen ZPP).
vpis in vplačilo novih delnic - posojilna pogodba - vpisna pogodba - neizpolnitev pogodbe - nadaljnja prodaja delnic
Izhajajoč iz takšne pravne opredelitve pogodbe o vpisu delnic, na podlagi katere pridobi vpisnik točno določene korporacijske in obligacijske pravice, ki jih določa ZGD-1, ni mogoče zaključiti, da je v konkretnem primeru toženka s sklenitvijo vpisne pogodbe prevzela tudi kakšne druge obligacijske obveznosti do tožnice. Zatrjevano obveznost toženke, da zagotovi kupca za delnice, je torej potrebno po prepričanju sodišča druge stopnje presojati ločeno in neodvisno od vsebine vpisne pogodbe. Neizpolnitev drugih zavez, ki so bile dogovorjene med pravdnima strankama, je potrebno presojati samostojno v okviru tožničine pravice do povračila škode in ne v okviru pravnih pravil o učinkih vpisa novih delnic.
zapustnikovi dediči - upravičeni dediči - drugi dedni red - pravni učinek dedne izjave
Sodišče mora v zapuščinskem postopku med drugim ugotoviti, kdo so zapustnikovi dediči. Sodišče prve stopnje navedenih podatkov ni dovolj skrbno raziskalo. Prenagljeno in predvsem neobrazloženo je štelo, da sta oba zapustnikova starša umrla pred zapustnikom, zaradi česar je k podaji dedne izjave pozvalo pritožnika. Ker ni jasno, ali je ta sploh upravičen dedovati, je vprašljiv tudi pravni učinek njegove izjave o odpovedi dedovanju.