ZPP člen 105, 108, 108/5, 180, 180/1.. ZDSS-1 člen 73.
zavrženje vloge - sestavine tožbe - tožba
Iz vročilnice izhaja, da je pritožnik sklep o popravi in dopolnitvi vloge prejel 27. 12. 2016. Do izteka roka niti kadarkoli pozneje vloge ni vrnil popravljene in dopolnjene tako, da bi bila sposobna za vsebinsko obravnavanje pred sodiščem. Na temelju 5. odst. 108. člena ZPP je zato sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom vlogo zakonito zavrglo, saj ni pogojev za meritorno sojenje v zadevi.
ZPSPP člen 14, 15, 16, 16/1, 17, 17/2. OZ člen 80, 604, 604/4, 604/5.
zakupna (najemna) pogodba - pooblastilo po zaposlitvi - pravice in obveznosti iz najemnega razmerja - najem (zakup) poslovnih prostorov - sprememba in vrnitev v zakup dane stvari - dispozitivnost zakonske določbe - neupravičena obogatitev - soglasje najemodajalca - nujna popravila
Stranki sta očitno z dogovorom odstopili od 15., 16. in 17. člena ZPSPP, glede vseh popravil, tudi glede nujnih popravil, kar je dopustno, saj je ZPSPP dispozitivno pravo.
80. člen OZ daje pooblastilo le osebam, pri katerih je sklepanje ali izpolnjevanje določenih pogodb sestavni del njihove zaposlitve, ker brez pooblastila sploh ne morejo opravljati svojega poklica. Dobra primera takšnih oseb sta prodajalec in natakar. R. U. je očitno sicer delal po potrebi in na temelju podjemne pogodbe. Iz tega pa še ni mogoče sklepati, da obstaja poklic pomočnika stečajnega upravitelja in še manj, da je vsakršna pomoč stečajnemu upravitelju nujno povezana z obstojem pooblastila.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSM00000039
KZ-1 člen 87,3 87/1, 87/2.
denarna kazen - obročno plačilo denarne kazni
Pritožbena navedba, da je obsojenec pripravljen plačati denarno kazen ponovno na podlagi obročnega plačila, se izkaže za neutemeljeno. Obsojencu je privilegij plačila denarne kazni po obrokih že bil podeljen, vendar ga ni izkoristil, zaradi česar ponovnemu predlogu obsojenca za plačilo denarne kazni po obrokih ni mogoče več ugoditi. Ravnanje sodišča po pritožbenem predlogu bi zato bilo v nasprotju z določbami 87. člena KZ-1. V prvem odstavku tega člena je določeno, da če se denarna kazen ne da niti prisilno izterjati, jo sodišče izvrši tako, da se za vsaka začeta dva dnevna zneska denarne kazni določi en dan zapora, pri čemer zapor ne sme biti daljši od šestih mesecev. Drugi odstavek 87. člena KZ-1 pa določa, da če obsojenec plača samo del denarne kazni, se mu ostanek sorazmerno spremeni v zapor, če plača še ostanek, pa se izvrševanje kazni zapora ustavi.
V zvezi z listino bi bilo dopustno le ugotavljanje njene pristnosti, to je ugotavljanje, ali je tista oseba, ki je na listini označena kot podpisnik, listino tudi resnično podpisala.Pritožba zato s konstruktom, da je listina lahko v smislu 181. člena ZPP nepristna tudi, kadar je njena vsebina neresnična, ne more uspeti.
Že glede na to, da je tožeča stranka v izreku zathevka prepisala naloge, ki jih določajo predpisi za upravljalca s komunalnimi odpadki, kaže na to, da njen tožbeni zahtevek ni bil določno postavljen v smislu prvega odstavka 180. člena ZPP. Predpisi so namreč splošni akti, kar pomeni, da so naloge opredeljene na splošen način, ne pa prilagojene konkretnim okoliščinam, ko ob zapadlosti terjatve tožeča stranka zahteva od tožene stranke, da nekaj izpolni, naredi, uredi ali plača.
razveljavitev ali sprememba dokončne odločbe - starostna pokojnina - izredno pravno sredstvo - nova odmera - neprava obnova postopka - datum pravnomočnosti sodne odločbe
Tožena stranka ob odmeri starostne pokojnine ni razpolaga z vsemi potrebnimi podatki. Pri tem za odločitev ni bistveno, da je tožnika in delodajalca že v letu 2000 pozivala, da predloži podatke o morebitnem nadurnem delu. Tedaj se namreč še ni pričel postopek za priznanje pravice do starostne pokojnine. Le ta je bil namreč uveden v letu 2007. Tožnik je šele naknadno (v letu 2011) pridobil podatke od delodajalca v zvezi z opravljanjem dela preko polnega delovnega časa. Te podatke pa je dolžna tožena stranka presoditi ter šele nato po izvedenem dokaznem postopku odločiti, ali na novo sporočeni podatki vplivajo na pokojninsko osnovo. Če vplivajo, to pomeni, da je bila dokončna odločba tožene stranke obremenjena z očitno napako, ki jo je mogoče sanirati za vnaprej, in sicer na podlagi 183. člena ZPIZ-2.
SPZ člen 77, 77/3. ZNP člen 35, 35/1, 35/5, 137, 137/1, 139. ZEN člen 19.
ureditev meje - vrednost spornega mejnega prostora - kriteriji za ureditev meje - močnejša pravica - katastrska meja - javno dobro - meja z javnim dobrim - zadnja mirna posest - stroški postopka - upravni postopek
Pri ureditvi meje med javnim dobrim in zemljiščem v zasebni lasti je treba upoštevati stanje v katastru.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog
Kljub temu, da je za presojo odpovedi bistven čas odpovedi, manj pa čas pred odpovedjo oziroma čas prejšnjih let, je tudi ta čas relevanten zaradi presoje, ali je res že takrat začela nastajati izguba, ki jo je tožena stranka v času odpovedi nameravala zmanjšati. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo utemeljenost odpovednega razloga ekonomske in organizacijske narave ter prenehanje potrebe po tožničinem delu pri toženi stranki.
Odločitve sodišča prve stopnje o višini, v sklepu določene nagrade za opravljeno dopolnilno izvedensko mnenje, se ne da preizkusiti. Sodišče prve stopnje v obrazložitvi ni navedlo razlogov, na podlagi katerih je določilo nagrado izvedencu za izdelavo dopolnitve izvedenskega mnenja. Ni se opredelilo niti o zahtevnosti dopolnilnega izvedenskega mnenja, prav tako pa tudi ne o obsegu in potrebnosti študija spisa in zbiranju dokumentacije, kar naj bi bilo potrebno za izdelavo dopolnilnega mnenja.
neposlovna odškodninska odgovornost naročnika del podizvajalcu - actio directa podizvajalca
Ugotovitev sodišča prve stopnje, da za plačilo terjatev tožeče stranke niso bili izpolnjeni pogoji po 631. členu OZ za odločitev o odškodninski odgovornosti tožene stranke ni relevantna. Bistveno za odločitev o odškodninski odgovornosti kot jo uveljavlja tožeča stranka je dejstvo, ki med pravdnima strankama ni sporno, da je tožena stranka na podlagi sklenjenih pogodb D. z glavnim izvajalcem razpolagala z bančnimi garancijami, ki jih je na podlagi pravil javnega naročanja in pogojev javnega razpisa moral za zavarovanje svojih obveznosti iz naslova plačila podizvajalcem, torej tudi tožeči stranki, izročiti glavni izvajalec (v tem primeru S.) tudi za kritje potrjenih obveznosti glavnega izvajalca do podizvajalcev iz podizvajalskih pogodb, ki jih glavni izvajalec iz kakršnegakoli razloga ne bi poravnal ob zapadlosti. Namen teh je bil torej poplačilo podizvajalcem in kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, so bančne garancije za podizvajalce predstavljale zagotovilo za plačilo njihovih terjatev ter upravičeno pričakovanje, da bodo poplačani, če ne s strani glavnega izvajalca pa s strani naročnika, če ne po določbi 631. člena OZ pa z unovčitvijo bančne garancije.
ZLS člen 49, 49/1, 49/2, 50.. ZJU člen 30.. ZDSS-1 člen 14, 14/1, 14/2, 14/3.. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-1.
kolektivni delovni spor - akt o sistemizaciji delovnih mest - sestava sodišča - sodnik posameznik - bistvena kršitev določb postopka - senat
Predlagatelj v pritožbi navaja, da se na podlagi izpodbijanega akta o sistemizaciji delovnih mest premešča 18 javnih uslužbencev, ter da se določena delovna mesta ukinjajo, določena pa na novo sistemizirajo. Vse navedeno na vsebino Odloka ne vpliva. Ukinjanje ter sistemiziranje delovnih mest je v celoti v pristojnosti župana, kot to določa 20. čl. Odloka in 50. čl. ZLS. Tudi vsa premeščanja javnih uslužbencev so skladno s 33. čl. ZJU v pristojnosti predstojnika, torej župana.
Sodišče prve stopnje je storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 1. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP, saj je bilo nepravilno sestavljeno. ZDSS-1 v 1. odst. 14. čl. določa, da v delovnih (individualnih in kolektivnih) in socialnih sporih odloča sodišče prve stopnje v senatu, razen če ta zakon določa, da odloča sodnik posameznik. Kdaj odloča sodnik posameznik je določeno v 2. in 3. odst. 14. čl. ZDSS-1, pri tem pa zakon omenja le nekatere individualne delovne spore in nekatere socialne spore. V kolektivnih delovnih sporih sodišče prve stopnje vedno odloča v senatu. Kot izhaja iz izpodbijane sodbe pa je prvostopno sodišče v tem sporu odločilo po sodnici posameznici, zaradi česar je podana navedena bistvena kršitev določb pravdnega postopka. Tudi če se stranki odpovesta glavni obravnavi, mora prvostopno sodišče odločati na seji senata.
Odločba o novi odmeri starostne pokojnine lahko učinkuje le za naprej. To izhaja iz obrazložitve odločbe Ustavnega sodišča RS opr. št. U-I-392/98. Kot ugotavlja Ustavno sodišče RS je bilo ponovno odmero pokojnine možno doseči v postopku s posebnim izrednim pravnim sredstvom razveljavitve ali spremembe dokončne odločbe, kot je bil urejen v 270. členu ZPIZ/92. Tudi veljavni ZPIZ-2 omogoča razveljavitev ali spremembo dokončne odločbe v 183. členu. Kot pravno podlago za ponovno odmero pokojnine je Ustavno sodišče RS tudi uporabilo določbo 183. člena ZPIZ-2. V vsebino navedene določbe je poseglo le toliko, da ni odločilen čas od vročitve dokončne odločbe o odmeri pokojnine, saj je v drugem odstavku 183. členu ZPIZ-2 določen rok 10-ih let od vročitve dokončne odločbe zavarovancu ali uživalcu pravic, s katero je bila kršena materialna določba zakona ali podzakonskega akta in da torej v tem roku po tej določbi lahko uveljavlja razveljavitev ali spremembo odločbe. Ravno ta poseg v zvezi z 10-letnim rokom velja za tožnico in predstavlja zanjo pozitivni odstop od siceršnje možnosti uveljavljanja razveljavitve odločbe po 183. členu ZPIZ-2 glede na to, da gre za odločbo z dne 12. 10. 2000. Sicer pa se je Ustavno sodišče RS v celoti sklicevalo na tretji odstavek 183. člena ZPIZ-2, ki učinke izdane odločbe veže bodisi na dano zahtevo ali datum izdaje odločbe po uradni dolžnosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSK00006749
SPZ člen 180, 185, 185/2. OZ člen 366, 366/2. Uredba Sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 11. julija 2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1260/1999 člen 56, 56/3, 78, 78/1.
V konkretnem primeru je (navadna) škoda tožeči stranki nastala s tem, da njena zavarovana kreditna terjatev zaradi omenjenega protipravnega ravnanja tožene stranke ni bila poplačana (oziroma ni bila v celoti poplačana), pri čemer bi tožena stranka morala računati na možnost (glede na povprečno predvidljivo raven), da družba R.Č. d.o.o. tožeči stranki kredita iz naslova prejetih nepovratnih javnih sredstev ne bo poravnala. Gre za tipične rizike, za katere se domneva, da so bili toženi stranki znani oziroma bi vsaj morali biti znani. Zastavni dolžnik namreč tudi po oceni pritožbenega sodišča ne more sam odločati, ali bo s prejetimi sredstvi poplačal svojega upnika ali ne, saj bi se s tem popolnoma zaobšlo kogentno pravilo iz 180. člena SPZ. Če je terjatev zastavljena, lahko dolžnik terjatve veljavno izpolni samo zastavnemu upniku, sicer zavarovanje za upnika ne bi imelo nobenega smisla, ker bi premoženjska vrednost zavarovanja prešla v roke dolžniku zavarovane terjatve.
trditve in dokazi - dokazovanje z izvedencem - strokovno vprašanje – izvedensko mnenje
Samo če bi dokazni postopek pokazal, da sta se stranki dogovorili, da tožeča stranka prevzame vse zaloge tožene stranke, ki jih je ta imela ob vzpostavitvi poslovnega razmerja s tožečo stranko, pa bi bila vrednost sporna, bi bilo potrebno zaradi ugotovitve dejanske vrednosti izvesti dokaz z izvedencem, ki bi odgovoril na strokovno vprašanje glede vrednosti zalog1. Enako bi veljalo tudi, če bi bil dogovor glede prevzema dela zalog, pa bi bila njihova vrednost sporna.
Sodišče s strokovnim znanjem glede vrednosti zalog ne razpolaga in glede te okoliščine, bi moralo dopustiti in izvesti dokaz z izvedencem, toda v konkretnem primeru to ni bilo potrebno kot zmotno trdi pritožba, saj je vrednost zaloge bila znana in nesporna med pravdnima strankama.
Iz listin v spisu izhaja, da tožena stranka zahtevka tožeče stranke za izplačilo spornega zneska ni izpolnila, zato določbe 1. odstavka 158. člena ZPP ni mogoče uporabiti. V 1. odstavku 158. člena ZPP je določeno, da mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen, če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Zato je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti stroške postopka.
ZDSS-1 člen 6a, 19.. ZPP člen 17, 17/2, 18, 18/1, 18/2.. KPJS člen 45.
kolektivni delovni spor - izvrševanje kolektivne pogodbe
Med strankama sporno vprašanje, katere ure nasprotna udeleženka priznava oziroma, šteje kot nadure, in priznavanje referenčnih obdobij, je povezano s pravilnim izvrševanjem določb zakona in podzakonskega akta, kar ni predmet kolektivnega delovnega spora. Zato sodno varstvo v kolektivnem delovnem sporu ni predvideno.
litispendenca - odobritev pravnih dejanj - nadaljevanje pravde z dedičem
Podatki v spisu potrjujejo, da je tožencu tožba že bila vročena in je toženec na tožbo tudi že odgovoril. Zato je v nasprotju z določbo prvega odstavka 189. člena ZPP sodišče prve stopnje zaključilo, da se pravda še ni začela in posledično je napačno zaključilo, da ni podana litispendenca. Iz pritožbe je tudi razvidno, da je hkrati z njo podal dedič, ki je sin pokojne prvotne tožnice, tudi izjavo o vstopu v pravdo in izjavo o odobritvi že opravljenih pravdnih dejanj pokojne tožnice. Zato ni procesnih ovir za nadaljevanje pravdnega postopka z dedičem pokojne tožnice.
vpis in vplačilo novih delnic - posojilna pogodba - vpisna pogodba - neizpolnitev pogodbe - nadaljnja prodaja delnic
Izhajajoč iz takšne pravne opredelitve pogodbe o vpisu delnic, na podlagi katere pridobi vpisnik točno določene korporacijske in obligacijske pravice, ki jih določa ZGD-1, ni mogoče zaključiti, da je v konkretnem primeru toženka s sklenitvijo vpisne pogodbe prevzela tudi kakšne druge obligacijske obveznosti do tožnice. Zatrjevano obveznost toženke, da zagotovi kupca za delnice, je torej potrebno po prepričanju sodišča druge stopnje presojati ločeno in neodvisno od vsebine vpisne pogodbe. Neizpolnitev drugih zavez, ki so bile dogovorjene med pravdnima strankama, je potrebno presojati samostojno v okviru tožničine pravice do povračila škode in ne v okviru pravnih pravil o učinkih vpisa novih delnic.
Pritožba utemeljeno navaja, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo pri odločitvi o utemeljenosti tožbenega zahtevka za povračilo škode, ki je tožeči stranki nastala z odtujitvijo aparata za ablacijo ven. Sodišče prve stopnje v novem sojenju ni sledilo navodilom pritožbenega sodišča v prejšnjem razveljavitvenem sklepu, naj z dopolnitvijo dokaznega postopka razčisti vse okoliščine v zvezi z ravnanjem toženke kot bivše direktorice pravne prednice tožeče stranke glede aparata za ablacijo ven.
pogodbena kazen - razlog za zamudo z izpolnitvijo - gradbena pogodba - inšpekcijska odločba
Da vsa dela po pogodbi niso bila dokončana med pravdnima strankama nikoli ni bilo sporno. Tako ni bilo sporno, da so ostala nedokončana dela zasutja jaškov meteorne in fekalne kanalizacije, prav tako ni bilo sporno, da do primopredaje teh del ni prišlo in tudi ni moglo priti. Toda, kot je pravilno zaključilo sodišče prve stopnje, razlog za nedokončanje teh del ni bil na strani tožene stranke, saj je do nedokončanja teh del, kot je pravilno zaključilo sodišče prve stopnje, prišlo iz vzroka za katerega tožena stranka ne odgovarja in je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da tožeča stranka do pogodbene kazni zaradi zamude teh del niti zaradi nedokončanja teh del ni upravičena.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - sodna razveza - denarno povračilo
Odpoved pogodbe o zaposlitvi je predvidena kot skrajno sredstvo za sankcioniranje kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja, izredna odpoved pa kot najstrožja, zato je treba okoliščine in interese strank, da delovnega razmerja ni mogoče nadaljevati, posebej skrbno pretehtati. V tem primeru ne zadošča zgolj preizkus okoliščin, ki so navedene v odpovedi, ampak mora sodišče ob dejanskem stanju, ki je drugačno od tistega, ki ga je ugotovil delodajalec, preizkusiti tudi pravilnost uporabe materialnega prava, kar pomeni, da mora presoditi, ali je izpolnjen dejanski stan odpovednega razloga.
Tožena stranka je tožniku izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi zaradi očitane hujše kršitve delovnih obveznosti po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1, ki bi jo naj tožnik storil s tem, da je v delovnem času spornega dne, pri postavljenem razporedu dela na tabli razporedov, v oddelku montaža, pristopil do sodelavcev in se nasilno vedel do sodelavca tako, da je nanj kričal, mu grozil in ga poskušal fizično napasti, pri čemer je brcal v plansko tablo, kar je delovalo zastrašujoče za vse prisotne sodelavce. Sodišče prve stopnje je z vidika obstoja odpovednega razloga in okoliščin in interesov iz prvega odstavka 109. člena ZDR-1 pravilno ugotovilo, da bistvene okoliščine, s katerimi je tožena stranka utemeljevala izredno odpoved, v sodnem postopku niso bile ugotovljene, zato tožnikova kršitev ne predstavlja resnega in utemeljenega razloga, ki bi onemogočal nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka (1. odstavek 109. člena ZDR-1).