vpis in vplačilo novih delnic - posojilna pogodba - vpisna pogodba - neizpolnitev pogodbe - nadaljnja prodaja delnic
Izhajajoč iz takšne pravne opredelitve pogodbe o vpisu delnic, na podlagi katere pridobi vpisnik točno določene korporacijske in obligacijske pravice, ki jih določa ZGD-1, ni mogoče zaključiti, da je v konkretnem primeru toženka s sklenitvijo vpisne pogodbe prevzela tudi kakšne druge obligacijske obveznosti do tožnice. Zatrjevano obveznost toženke, da zagotovi kupca za delnice, je torej potrebno po prepričanju sodišča druge stopnje presojati ločeno in neodvisno od vsebine vpisne pogodbe. Neizpolnitev drugih zavez, ki so bile dogovorjene med pravdnima strankama, je potrebno presojati samostojno v okviru tožničine pravice do povračila škode in ne v okviru pravnih pravil o učinkih vpisa novih delnic.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSM00001037
ZZK-1 člen 234, 234/1, 234/1-1.
tožba na nedopustnost izvršbe - pravni interes (pravna korist) za tožbo - lastninska pravica v pričakovanju
Bistvena je presoja sodišča prve stopnje, da izvršbe v fazi, ko je bila nepremičnina že prodana, domaknjena in izročena kupcu, ki je na njej pridobil lastninsko pravico na originaren način, ni mogoče več vrniti nazaj v fazo pred prodajo nepremičnine. Kot se je v odločbi III Ips 123/2008 z dne 24. 3. 2009 izreklo že VS RS, je ugovor tretjega pravno sredstvo, ki tretjemu omogoča, da prepreči izvršbo na določen predmet. Po že opravljeni izvršbi pa tretji v okviru izvršilnega (in v posledici tega tudi pravdnega postopka na ugotovitev nedopustnosti izvršbe), takšnega pravnega varstva ne more več doseči (nima več pravnega sredstva, s katerim bi zaščitil svojo pravico, ki bi preprečevala izvršbo).
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog
Kljub temu, da je za presojo odpovedi bistven čas odpovedi, manj pa čas pred odpovedjo oziroma čas prejšnjih let, je tudi ta čas relevanten zaradi presoje, ali je res že takrat začela nastajati izguba, ki jo je tožena stranka v času odpovedi nameravala zmanjšati. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo utemeljenost odpovednega razloga ekonomske in organizacijske narave ter prenehanje potrebe po tožničinem delu pri toženi stranki.
Če bi sodišče prve stopnje uporabilo določbe 14. in 15. člena ZPSPP ter 198. in 13. člena OZ, bi preizkušalo, ali izhaja utemeljenost pobotnega ugovora tožene stranke “v preostalem delu” prav iz dejstev, ki jih tožena stranka (in tudi tožeča stranka) ni(sta) zatrjevala(i). Njegove dejanske ugotovitve in pravni zaključki zato ne bi bili pravilni. S takim ravnanjem bi namreč zmotno uporabilo materialno pravo, zaradi zmotne uporabe materialnega prava pa bi dejansko stanje nepopolno ugotovilo (355. člen ZPP).
zamuda pri izpolnitvi obveznosti - zamuda s plačilom - zakonske zamudne obresti - posojilna pogodba - stranke pogodbenega razmerja
Z vsemi plačili, izvedenimi na račun kupnine po dogovorjenem roku, je bila torej toženka v zamudi. Tožnik zato utemeljeno zahteva plačilo zakonskih zamudnih obresti od neplačanega dela kupnine.
ZLS člen 49, 49/1, 49/2, 50.. ZJU člen 30.. ZDSS-1 člen 14, 14/1, 14/2, 14/3.. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-1.
kolektivni delovni spor - akt o sistemizaciji delovnih mest - sestava sodišča - sodnik posameznik - bistvena kršitev določb postopka - senat
Predlagatelj v pritožbi navaja, da se na podlagi izpodbijanega akta o sistemizaciji delovnih mest premešča 18 javnih uslužbencev, ter da se določena delovna mesta ukinjajo, določena pa na novo sistemizirajo. Vse navedeno na vsebino Odloka ne vpliva. Ukinjanje ter sistemiziranje delovnih mest je v celoti v pristojnosti župana, kot to določa 20. čl. Odloka in 50. čl. ZLS. Tudi vsa premeščanja javnih uslužbencev so skladno s 33. čl. ZJU v pristojnosti predstojnika, torej župana.
Sodišče prve stopnje je storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 1. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP, saj je bilo nepravilno sestavljeno. ZDSS-1 v 1. odst. 14. čl. določa, da v delovnih (individualnih in kolektivnih) in socialnih sporih odloča sodišče prve stopnje v senatu, razen če ta zakon določa, da odloča sodnik posameznik. Kdaj odloča sodnik posameznik je določeno v 2. in 3. odst. 14. čl. ZDSS-1, pri tem pa zakon omenja le nekatere individualne delovne spore in nekatere socialne spore. V kolektivnih delovnih sporih sodišče prve stopnje vedno odloča v senatu. Kot izhaja iz izpodbijane sodbe pa je prvostopno sodišče v tem sporu odločilo po sodnici posameznici, zaradi česar je podana navedena bistvena kršitev določb pravdnega postopka. Tudi če se stranki odpovesta glavni obravnavi, mora prvostopno sodišče odločati na seji senata.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - zakoniti razlog - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas - posledice nezakonito sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas - nadomeščanje delavcev
Tožnica v času od 1. 1. 2014 do 22. 1. 2014 ni nadomeščala delavke, saj je bila ta delavka v tem času še na delu (nato je bila na letnem dopustu, 8. 2. 2014 pa je nastopila porodniški dopust). To pomeni, da dejansko ni bil podan razlog nadomeščanja začasno odsotne delavke, ki je bil v pogodbi o zaposlitvi naveden kot razlog za sklenitev delovnega razmerja za določen čas. To je zadostna podlaga za ugotovitev transformacije delovnega razmerja iz določenega v nedoločen čas.
Določba 112. člena ZPP ne ureja položaja, ko je pošiljka naslovljena na pristojno sodišče, vendar na napačen naslov. Zato je takšno pravno praznino mogoče zapolniti s smiselno uporabo 8. odstavka 112. člena ZPP ter v povezavi s pravno urejenostjo očitnih pisnih napak, ki se lahko pripetijo tudi sodišču in jih je vedno mogoče popraviti (328. člen ZPP). Tudi kvalificiranemu pooblaščencu stranke, torej odvetniku, se lahko pripeti očitna pisna napaka, zaradi nje pa stranka ne sme nositi posledic izgube pravice do sodnega varstva, zagotovljene s 23. členom Ustave RS.
Odločba o novi odmeri starostne pokojnine lahko učinkuje le za naprej. To izhaja iz obrazložitve odločbe Ustavnega sodišča RS opr. št. U-I-392/98. Kot ugotavlja Ustavno sodišče RS je bilo ponovno odmero pokojnine možno doseči v postopku s posebnim izrednim pravnim sredstvom razveljavitve ali spremembe dokončne odločbe, kot je bil urejen v 270. členu ZPIZ/92. Tudi veljavni ZPIZ-2 omogoča razveljavitev ali spremembo dokončne odločbe v 183. členu. Kot pravno podlago za ponovno odmero pokojnine je Ustavno sodišče RS tudi uporabilo določbo 183. člena ZPIZ-2. V vsebino navedene določbe je poseglo le toliko, da ni odločilen čas od vročitve dokončne odločbe o odmeri pokojnine, saj je v drugem odstavku 183. členu ZPIZ-2 določen rok 10-ih let od vročitve dokončne odločbe zavarovancu ali uživalcu pravic, s katero je bila kršena materialna določba zakona ali podzakonskega akta in da torej v tem roku po tej določbi lahko uveljavlja razveljavitev ali spremembo odločbe. Ravno ta poseg v zvezi z 10-letnim rokom velja za tožnico in predstavlja zanjo pozitivni odstop od siceršnje možnosti uveljavljanja razveljavitve odločbe po 183. členu ZPIZ-2 glede na to, da gre za odločbo z dne 12. 10. 2000. Sicer pa se je Ustavno sodišče RS v celoti sklicevalo na tretji odstavek 183. člena ZPIZ-2, ki učinke izdane odločbe veže bodisi na dano zahtevo ali datum izdaje odločbe po uradni dolžnosti.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - nezakonito prenehanje pogodbe o zaposlitvi
Pravdni stranki sta sklenili pogodbo o zaposlitvi za določen čas zaradi tožnikovega opravljanje specializacije iz medicine dela, prometa in športa. Ker je ta razlog odpadel (zaradi tožnikove prekinitve oziroma prenehanja opravljanja specializacije), je pogodba o zaposlitvi prenehala v skladu s prvim odstavkom 79. člena ZDR-1. Zato je utemeljen zaključek sodišča prve stopnje, da je do prenehanja pogodbe o zaposlitvi prišlo na podlagi zakona in posebna odpoved niti ni bila potrebna.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog
Za zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga je odločilno, ali obstaja potreba po delu delavca pod pogoji iz veljavne pogodbe o zaposlitvi. Tožničina pogodba o zaposlitvi je bila sklenjena za delovno mesto "vodja FRS - vodja II". Tožena stranka je v predmetni zadevi dokazala, da je pri njej prišlo do reorganizacije, v okviru katere je med drugim ukinila to delovno mesto. Zgolj dejstvo, da je v okviru iste reorganizacije tudi ustanovila nova delovna mesta, ne pomeni navideznosti reorganizacije, saj so po novi sistemizaciji dela na različen način razporejena med delavce.
ZDR člen 7, 47, 52, 72, 88, 88/1, 88/1-1, 88/3, 90, 90/2.. OZ člen 22, 26.. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - bistvena kršitev določb postopka
Materialnopravno nepravilna je odločitev prvostopnega sodišča, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 6. 12. 2011 nezakonita. V tem delu izrek sodbe nasprotuje samemu sebi in razlogom sodbe (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP). Prvostopno sodišče je namreč samo ugotovilo, da je bil odpovedni razlog podan, in da nadaljevanje delovnega razmerja po odpovedani pogodbi o zaposlitvi ni bilo več mogoče, da je bilo tožnikovo delovno mesto dejansko ukinjeno, da so bili razlogi za odpoved utemeljeni, da tožnik ni užival varstva pred odpovedjo po 113. členu ZDR in končno, da je toženka dokazala utemeljenost poslovnega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Zato ni mogoče zaključiti, da je odpoved z dne 6. 12. 2011 nezakonita. Sodišče prve stopnje je po drugi strani pravilno zaključilo, da na podlagi te odpovedi tožniku delovno razmerje ni prenehalo, ker je pravočasno sprejel ponudbo nove pogodbe. Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 354. člena ZPP pritožbi delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v I. točki izreka spremenilo tako, da je zahtevek za ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 6. 12. 2011 zavrnilo.
ZDR-1 člen 20, 20/1, 33, 37, 109, 109/2, 110, 110/1, 110/1-2.. ZOFVI člen 49, 49/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - rok za podajo odpovedi - neupravičen izostanek z dela - obveščanje delodajalca - ravnatelj
Za presojo pravočasnosti podane izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi je bistvena določba 20. člena ZDR-1, ki opredeljuje delodajalca (pravno osebo) kot stranko pogodbe o zaposlitvi, in v prvem odstavku določa, da v imenu delodajalca (pravne osebe) nastopa njegov zastopnik, določen z zakonom ali aktom o ustanovitvi, ali od njega pisno pooblaščena oseba. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je za podajo izredne odpovedi tožnici pristojna ravnateljica, na podlagi določbe prvega odstavka 49. člena ZOFVI. V skladu z 20. členom ZDR-1 rok za podajo odpovedi prične teči z dnem, ko je za kršitev izvedela ravnateljica tožene stranke.
Tožena stranka je tožnici zaradi neupravičene odsotnosti z dela utemeljeno izdala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, v skladu z 2. alinejo prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSM00000039
KZ-1 člen 87,3 87/1, 87/2.
denarna kazen - obročno plačilo denarne kazni
Pritožbena navedba, da je obsojenec pripravljen plačati denarno kazen ponovno na podlagi obročnega plačila, se izkaže za neutemeljeno. Obsojencu je privilegij plačila denarne kazni po obrokih že bil podeljen, vendar ga ni izkoristil, zaradi česar ponovnemu predlogu obsojenca za plačilo denarne kazni po obrokih ni mogoče več ugoditi. Ravnanje sodišča po pritožbenem predlogu bi zato bilo v nasprotju z določbami 87. člena KZ-1. V prvem odstavku tega člena je določeno, da če se denarna kazen ne da niti prisilno izterjati, jo sodišče izvrši tako, da se za vsaka začeta dva dnevna zneska denarne kazni določi en dan zapora, pri čemer zapor ne sme biti daljši od šestih mesecev. Drugi odstavek 87. člena KZ-1 pa določa, da če obsojenec plača samo del denarne kazni, se mu ostanek sorazmerno spremeni v zapor, če plača še ostanek, pa se izvrševanje kazni zapora ustavi.
ZPSPP člen 14, 15, 16, 16/1, 17, 17/2. OZ člen 80, 604, 604/4, 604/5.
zakupna (najemna) pogodba - pooblastilo po zaposlitvi - pravice in obveznosti iz najemnega razmerja - najem (zakup) poslovnih prostorov - sprememba in vrnitev v zakup dane stvari - dispozitivnost zakonske določbe - neupravičena obogatitev - soglasje najemodajalca - nujna popravila
Stranki sta očitno z dogovorom odstopili od 15., 16. in 17. člena ZPSPP, glede vseh popravil, tudi glede nujnih popravil, kar je dopustno, saj je ZPSPP dispozitivno pravo.
80. člen OZ daje pooblastilo le osebam, pri katerih je sklepanje ali izpolnjevanje določenih pogodb sestavni del njihove zaposlitve, ker brez pooblastila sploh ne morejo opravljati svojega poklica. Dobra primera takšnih oseb sta prodajalec in natakar. R. U. je očitno sicer delal po potrebi in na temelju podjemne pogodbe. Iz tega pa še ni mogoče sklepati, da obstaja poklic pomočnika stečajnega upravitelja in še manj, da je vsakršna pomoč stečajnemu upravitelju nujno povezana z obstojem pooblastila.
Ker v obravnavani zadevi vloga, ki jo je vložnik posredoval sodišču, ni bila popolna in ni vsebovala vsega, da bi se lahko obravnavala, je sodišče prve stopnje vložnika s sklepom pozvalo, da jo v 15-dnevnem roku ustrezno dopolni. Hkrati je vložnika, ki ni imel pooblaščenca, tudi poučilo o pravici do brezplačne pravne pomoči in o nastopu pravnih posledic v primeru, da ne bo postopal skladno s sklepom. Vložnik vloge v postavljenem roku, niti kasneje, ni popravil, zato je sodišče prve stopnje pravilno in utemeljeno vlogo v skladu s petim odstavkom 108. člena ZPP zavrglo.
Ni prezreti, da se pritožba, ko podaja drugačno dokazno oceno od sodišče prve stopnje, stalno sklicuje na to, kaj je življenjsko ali izkustveno sprejemljivo ali nesprejemljivo, prezre pa, da dokazi, ki jih je izvedlo sodišče prve stopnje, zavračajo zagovor obdolženca, v katerem zanika izvršitev kaznivega dejanja in ne dopuščajo prav nobenega dvoma o tem, da ga je obdolženi storil in da je zanj krivdno odgovoren. Navedeno pomeni, da sodišče prve stopnje ni bilo v položaju, ko bi moralo uporabiti načelo in dubio pro reo, pa se zato pritožba neutemeljeno sklicuje na to načelo.
Odločitve sodišča prve stopnje o višini, v sklepu določene nagrade za opravljeno dopolnilno izvedensko mnenje, se ne da preizkusiti. Sodišče prve stopnje v obrazložitvi ni navedlo razlogov, na podlagi katerih je določilo nagrado izvedencu za izdelavo dopolnitve izvedenskega mnenja. Ni se opredelilo niti o zahtevnosti dopolnilnega izvedenskega mnenja, prav tako pa tudi ne o obsegu in potrebnosti študija spisa in zbiranju dokumentacije, kar naj bi bilo potrebno za izdelavo dopolnilnega mnenja.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSK00006749
SPZ člen 180, 185, 185/2. OZ člen 366, 366/2. Uredba Sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 11. julija 2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1260/1999 člen 56, 56/3, 78, 78/1.
V konkretnem primeru je (navadna) škoda tožeči stranki nastala s tem, da njena zavarovana kreditna terjatev zaradi omenjenega protipravnega ravnanja tožene stranke ni bila poplačana (oziroma ni bila v celoti poplačana), pri čemer bi tožena stranka morala računati na možnost (glede na povprečno predvidljivo raven), da družba R.Č. d.o.o. tožeči stranki kredita iz naslova prejetih nepovratnih javnih sredstev ne bo poravnala. Gre za tipične rizike, za katere se domneva, da so bili toženi stranki znani oziroma bi vsaj morali biti znani. Zastavni dolžnik namreč tudi po oceni pritožbenega sodišča ne more sam odločati, ali bo s prejetimi sredstvi poplačal svojega upnika ali ne, saj bi se s tem popolnoma zaobšlo kogentno pravilo iz 180. člena SPZ. Če je terjatev zastavljena, lahko dolžnik terjatve veljavno izpolni samo zastavnemu upniku, sicer zavarovanje za upnika ne bi imelo nobenega smisla, ker bi premoženjska vrednost zavarovanja prešla v roke dolžniku zavarovane terjatve.
stroški ugovora po izteku roka - krivdno povzročeni stroški
Izvršilni postopek se vodi zaradi poplačila upnika in ko ta prejme določeno plačilo, je prav, da o tem obvesti sodišče. Če tega ne stori prostovoljno, ga dolžnik k temu ne more drugače prisiliti kot z ugovorom po izteku roka.