Odločitve sodišča prve stopnje o višini, v sklepu določene nagrade za opravljeno dopolnilno izvedensko mnenje, se ne da preizkusiti. Sodišče prve stopnje v obrazložitvi ni navedlo razlogov, na podlagi katerih je določilo nagrado izvedencu za izdelavo dopolnitve izvedenskega mnenja. Ni se opredelilo niti o zahtevnosti dopolnilnega izvedenskega mnenja, prav tako pa tudi ne o obsegu in potrebnosti študija spisa in zbiranju dokumentacije, kar naj bi bilo potrebno za izdelavo dopolnilnega mnenja.
fikcija vročitve – dejansko bivališče – razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti
Vročitev s fikcijo je mogoče sprejeti kot pravilno zgolj, če je opravljena na naslovu dejanskega prebivališča po predpisanem postopku. Fikcija vročitve sodnega pisanja v smislu 142. člena ZPP tako ni mogoča na naslovu, kjer se stranka v trenutku vročanja dejansko ne nahaja.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - nezakonito prenehanje pogodbe o zaposlitvi
Pravdni stranki sta sklenili pogodbo o zaposlitvi za določen čas zaradi tožnikovega opravljanje specializacije iz medicine dela, prometa in športa. Ker je ta razlog odpadel (zaradi tožnikove prekinitve oziroma prenehanja opravljanja specializacije), je pogodba o zaposlitvi prenehala v skladu s prvim odstavkom 79. člena ZDR-1. Zato je utemeljen zaključek sodišča prve stopnje, da je do prenehanja pogodbe o zaposlitvi prišlo na podlagi zakona in posebna odpoved niti ni bila potrebna.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog
Za zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga je odločilno, ali obstaja potreba po delu delavca pod pogoji iz veljavne pogodbe o zaposlitvi. Tožničina pogodba o zaposlitvi je bila sklenjena za delovno mesto "vodja FRS - vodja II". Tožena stranka je v predmetni zadevi dokazala, da je pri njej prišlo do reorganizacije, v okviru katere je med drugim ukinila to delovno mesto. Zgolj dejstvo, da je v okviru iste reorganizacije tudi ustanovila nova delovna mesta, ne pomeni navideznosti reorganizacije, saj so po novi sistemizaciji dela na različen način razporejena med delavce.
ZPP člen 105, 108, 108/5, 180, 180/1.. ZDSS-1 člen 73.
zavrženje vloge - sestavine tožbe - tožba
Iz vročilnice izhaja, da je pritožnik sklep o popravi in dopolnitvi vloge prejel 27. 12. 2016. Do izteka roka niti kadarkoli pozneje vloge ni vrnil popravljene in dopolnjene tako, da bi bila sposobna za vsebinsko obravnavanje pred sodiščem. Na temelju 5. odst. 108. člena ZPP je zato sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom vlogo zakonito zavrglo, saj ni pogojev za meritorno sojenje v zadevi.
zavarovanje denarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe - uveljavitev terjatve v tujini - tuja pravna oseba - uveljavljanje terjatve v državi članici EU - pravna oseba s sedežem v EU - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali znatno otežena - razpolaganje s premoženjem - oglaševanje z namenom prodaje
Sprememba oblike premoženja sama po sebi še ne izkazuje nevarnosti po drugem odstavku 270. člena ZIZ, posebej še, ker oglaševanje z namenom prodaje nepremičnin sodi v okvir dejavnosti tožene stranke. Zaradi tega ne gre za onemogočanje ali oteževanje bodoče izvršbe, saj pomeni razpolaganje tožene stranke z nepremičninami vzdrževanje tiste aktivnosti, ki je nujna za tekoče poslovanje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00000163
ZVKSES člen 15, 16, 20, 23, 24, 26. OZ člen 299, 299/2, 480. ZPP člen 324, 324/3, 354, 354/1.
kupoprodajna pogodba - varstvo kupcev stanovanj - stvarne napake - tožbeni zahtevek za znižanje kupnine - neizročitev bančne garancije - tek zakonskih zamudnih obresti - pobotni ugovor - tričlenski izrek
Pritrditi velja sodišču prve stopnje, da ima toženka glede stvarnih napak pravico uveljavljati znižanje kupnine glede očitnih (vidnih) in skritih napak, ne glede na to, na kaj se je zadržanje kupnine ob izročitvi stanovanja nanašalo. ZVKSES se v 20. členu sicer resnično nanaša zgolj na očitne napake. Vendar pa je v smislu določbe 480. člena OZ kupcu, ki še ni plačal celotne kupnine, omogočeno uveljavljati zahtevek za znižanje kupnine, pri čemer se zakon nanaša na vse (tudi skrite) stvarne napake.
začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - obstoj verjetnosti terjatve - dokazni standard verjetnosti - skupno premoženje - prepoved odtujitve ali obremenitve nepremičnin
Pri odločanju o predloga za izdajo začasne odredbe sodišče odloča na podlagi dokaznega standarda verjetnosti. Verjetnost je podana takrat, ko je razlogov, ki govorijo v prid nekega zaključka, več od tistih, ki kažejo na nasprotno. Ker se odloča na podlagi verjetnosti, sodišče v postopku za izdajo začasne odredbe (še) ne opravi celostne dokazne ocene, kot mu to nalaga 8. člen ZPP, ampak praviloma na podlagi gradiva v spisu oceni, navedbe katere stranke so verjetnejše.
Tožeča stranka je tožbeni zahtevek utemeljevala na pogodbeni podlagi, zato je sodišče prve stopnje z odločitvijo na podlagi neupravičene obogatitve prekoračilo tožbeni zahtevek in trditveno podlago tožeče stranke. Kljub temu je odločitev pravilna, saj je tožbeni zahtevek utemeljen na pogodbeni podlag in v Aneksu iz leta 2011, tožena stranka pa jih je, ne da bi vložila ugovor zoper sklep o izvršbi, tudi plačala. Tožena stranka zato ni dokazala, da jo je tožeča stranka prisilila k sodelovanju oziroma niti ni pojasnila na kakšen način in zakaj naj bi jo prisilila.
Niso utemeljene pritožbene navedbe, da je tožeča stranka kršila načelo vestnosti in poštenja, ker ni hotela skleniti nove pogodbe, usklajene s spremenjeno zakonodajo. Do sklenitve nove pogodbe je namreč v letu 2015 prišlo, pri čemer sta stranki očitno toliko časa potrebovali za dosego soglasja. V vmesnem času pa nobena stranka ni jasno izrazila, da z drugo stranko na podlagi takrat sklenjene in veljavne Pogodbe noče več sodelovati oziroma tožena stranka ni dokazala, da je preklicala naročilo ali tožeči stranki izrecno in jasno izrazila voljo za prenehanje izvajanja storitev oziroma prilagoditev (zmanjšanje) njihovega obsega razpoložljivim sredstvom.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00000289
ZKP člen 450b, 450b/1, 450b/2. KZ-1 člen 73, 73/1, 75, 75/1, 75/2, 221, 221/2, 245, 245/6.
kaznivo dejanje napad na informacijski sistem - kaznivo dejanje pranja denarja - obvezen odvzem predmetov - varnostni ukrep odvzem predmetov - obvezen odvzem premoženjske koristi - protipravna premoženjska korist - sporazum o priznanju krivde - predmet sporazuma o priznanju krivde
Predmet sporazuma o priznanju krivde ne morejo biti varnostni ukrepi, kadar so obvezni, in odvzem s kaznivim dejanjem pridobljene premoženjske koristi. Ni pravilno stališče obrambe, da obtožencu ni mogoče odvzeti denarja v znesku, ki predstavlja razliko med v izreku sodbe navedenim zneskom pridobljene premoženjske koristi in zneskom obtožencu zaseženega denarja, ker to v sporazumu o priznanju krivde ni bilo dogovorjeno.
ugovor zoper plačilni nalog - zakonske predpostavke
Zavezanka za plačilo sodne takse ni navajala v ugovoru zoper plačilni nalog razlogov iz prvega odstavka 34.a člena ZST-1, zato je sodišče utemeljeno zavrnilo njen ugovor.
obstoj stvarne služnosti - pridobitev služnosti na podlagi priposestvovanja
Sporna pot je edini dostop do nepremičnin tožnice, ki predstavljajo hišo in gospodarsko poslopje, pot je vidna v naravi. Zato so pravilni zaključki, da se je tudi uporabljala, saj drugega dostopa do svoje nepremičnine ni imela.
povrnitev škode v primeru telesne poškodbe ali prizadetega zdravja - obseg škode - odškodnina zaradi izgubljenega dobička - normalen tek stvari - pravni standard
Pravni standard "normalnega teka stvari" se pri škodi zaradi izgubljenega zaslužka napolnjuje bodisi s preslikavo stanja pred škodnim dogodkom, ko je oškodovanec prejemal dohodke, v čas po njem, ko jih ne prejema ali so ti zmanjšani, bodisi z ugotovitvami o verjetnih dohodkih iz naslova nove zaposlitve oziroma dela ter zaslužka iz tega naslova, ki ga pred škodnim dogodkom oškodovanec še ni opravljal oziroma pridobival.
načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku - vknjižba hipoteke po uradni dolžnosti - sklep o zavarovanju denarne terjatve z zastavno pravico na nepremičnini - listina, ki je podlaga za vpis v zemljiško knjigo
Sodišče je v zemljiškoknjižnem postopku omejeno le na presojo zakonskih pogojev za predlagani vpis in se ne sme spuščati v presojo pravilnosti in zakonitosti teka postopka zavarovanja in samega sklepa o zavarovanju, ki predstavlja podlago za vpis.
Tožnik je vtoževal odškodnino iz škodnega dogodka, ko naj bi zaradi oljnega madeža in drugih zdrsljivih snovi oziroma protipravnega ravnanja upravljalca stavbe - zavarovanca tožene stranke - tožnik padel na spolzkih stopnicah z višine 1 m in se poškodoval.
Trditveno in dokazno breme za protipravno ravnanje ali opustitev odgovorne osebe ter za vzročno zvezo med njim in nastalo škodo je na tožniku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00000813
- člen 51, 51/1, 51/1-2, 53, 53/2. ZUODNO člen 3, 3-4. ZLNDL člen 5, 5/1, 5/4. ZRPPN člen 59, 60. SPZ člen 11, 11/1. ZPP člen 196.
kupoprodajna pogodba - obstoj pogodbe - veljavnost kupoprodajne pogodbe - pristnost podpisa - istovetnost podpisa - ničnost - zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine - zahtevek za ugotovitev lastninske pravice - ugotovitev lastninske pravice na nepremičnini - pravica do nagrade izvedenca - obseg in predmet izvedenskega mnenja - zahtevno izvedensko mnenje - izvedensko mnenje - pripombe strank na izvedensko mnenje - razlastitev - pravica uporabe - družbena lastnina - ugovor aktivne legitimacije - ugovor ugasle pravice - enotno sosporništvo - enotna pravdna stranka
Za ugoditev tožbenemu zahtevku za ugotovitev lastninske pravice mora tožeča stranka dokazati, da je ona lastnica. Ne zadostuje, da dokaže, da ni lastnica tožena stranka.
Vlaganje tožb in predlogov za izvršbo samo po sebi ni protipravno dejanje. Odškodninska obveznost pobudnika sodnega postopka pa je (praviloma) podana takrat, kadar škoda izvira iz neutemeljenega (objestnega) pravdanja ali pa iz zlorabe postopka. Da bi v konkretnem primeru prvi toženec predloge za izvršbo vložil očitno brez utemeljitve ali z zlorabo postopka, da bi torej zlorabil svojo pravico do sodnega varstva, tožniki niso niti konkretno trdili niti dokazovali.
Posledica obvestila dolžniku (toženi stranki) o odstopu terjatve zavarovalnici je, da od trenutka, ko je seznanjen o odstopu terjatve, lahko veljavno izpolni svojo obveznost samo novemu upniku (zavarovalnici). Toženčeva obveznost vračila kredita bi prenehala samo v primeru, če bi jo izpolnil. V pritožbenem postopku ni spora o okoliščini, da terjatev po kreditni pogodbi z dne 29. 5. 2005 za glavnico 4.485,74 EUR s pripadki ni bila plačana in ker je tožeča stranka z obvestilom o zavrnitvi zahtevka za plačilo zavarovalnine z dne 23. 8. 2012 (A20) dokazala, da ima interes za izpolnitev toženčeve obveznosti, ker do zakonite subrugacije v smislu 275. člena OZ, ni prišlo, pritožbena navedba o pomanjkanju aktivne legitimacije, ni utemeljena.
vračunanje v dedni delež - stroški za preživljanje dediča - stroški preživljanja in šolanja - odločilne okoliščine
Pritožbeno sodišče pritrjuje razlogovanju prvega sodišča, da zapustnica ni v taki meri krila izdatkov šolanja toženke, ki bi upravičevali njihovo vračunanje v njen dedni delež na podlagi 54. člena ZD. Dokazni postopek je pokazal, da je zapustnica po svojih močeh, enakovredno poskrbela za preživljanje obeh otrok in da toženka v primerjavi s tožnikom ni bila privilegirana.
Dejstvo, da je toženka v času nadaljnjega šolanja živela doma pri zapustnici, tožnik pa v internatu, še ne pomeni, da so izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 54. člena ZD. Toženka se je odločila za izobraževanje, ki ji je omogočalo življenje doma. Nasprotno pa se je tožnik odločil za vojaški poklic, kar je bilo povezano z odhodom od doma in bivanjem v internatu.