DRUŽINSKO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – NEPRAVDNO PRAVO
VSL0086833
ZPND člen 5, 19, 21, 22d. SZ-1 člen 110, 160. ZIZ člen 71. ZNP člen 35.
nasilje v družini – prepustitev stanovanja – začasna odredba – predlog za izdajo začasne odredbe
Na podlagi 7. člena najemne pogodbe ima predlagateljica pravico do uporabe stanovanja. Ker se je predlagateljica izselila iz stanovanja zaradi nasilja nasprotnega udeleženca in zato ne more uporabljati neprofitnega stanovanja, okoliščine, da si je najela drugo stanovanje, da je trdila, da ji ne gre za stanovanje, marveč za pravico, niso odločilne. Odločilno je nasilje nasprotnega udeleženca, zaradi katerega predlagateljica ne more izvrševati pravic, ki ji pripadajo.
Poseben predlog za izdajo začasne odredbe v postopkih iz ZPND zato ni potreben. Nobenega dvoma pa ni, da ni dovoljen predlog za začasno odredbo nasprotnega udeleženca, v katerem predlagal odlog izvršbe, zaradi izrečenega ukrepa v sklepu, ki je bil izdan na podlagi 22d. člena ZPND.
prisilna poravnava – ovire za poenostavljeno prisilno poravnavo – univerzalno pravno nasledstvo – predlagatelj stečajnega postopka kot stranka predhodnega postopka poenostavljene prisilne poravnave – pripojitev
Dolžnik kot prevzemna družba je še pred izpolnitvijo obveznosti prevzete družbe na podlagi potrjene prisilne poravnave vložil predlog za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave.
Procesna ovira za vodenje postopka poenostavljene prisilne poravnave po 221.c členu ZFPPIPP je tudi ovira iz 1. točke prvega odstavka 140. člena ZFPPIPP, kar pomeni, da postopek poenostavljene prisilne poravnave ni dovoljen, če je vložen pred potekom treh let od dneva, ko je dolžnik izpolnil vse obveznosti iz prejšnje potrjene prisilne poravnave. S statusno spremembo pripojitve si prevzemna družba tej zakonski procesni oviri ne more izogniti.
DAVKI - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00002736
ZKP člen 131, 131/1. ZDavP-2 člen 125, 126.
odvzem premoženjske koristi - zastaranje izvršitve - pristojnost davčnega organa - izvršba drugih denarnih nedavčnih obveznosti
Kazenski zakonik določb o zastaranju izvršitve odvzema premoženjske koristi nima, je pa to smiselno urejeno v določbah 125. in 126. člena Zakona o davčnem postopku. Zato je za obravnavanje ugovora zastaranja v zvezi z izvršitvijo odvzema premoženjske koristi pristojen le davčni organ, ki je tudi pristojen za izvršitev sodbe glede odvzema premoženjske koristi (prvi odstavek 131. člena ZKP).
pojem nevarne stvari - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost
Ugotovljene okoliščine, da je tožnici, ki se je gibala pod pomičnim odrom, padel na glavo stropni profil (pločevinasta palica dolga 3 do 4 metre, težka približno 1 kg), ki je zdrsnil iz rok delavcu, ki je stal na pomičnem odru, ne morejo biti podlaga za uporabo pravila o objektivni odškodninski odgovornosti.
Toženec se je s podpisom posojilne pogodbe zavezal, da bo dolg, ki je nastal iz naslova delovnega razmerja poravnal tožeči stranki tako, da ji bo mesečno plačeval 500,00 EUR vse do poplačila celotnega dolga 30.500,00 EUR. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da pri sporni posojilni pogodbi ne gre za pogodbo, ki bi nasprotovala Ustavi RS, prisilnim predpisom ali moralnim načelom. Prav tako je tudi pravilno zaključilo, da posojilna pogodba ni izpodbojna v smislu določb 94. do 99. člena OZ. Toženec je sicer zatrjeval napake volje v smislu grožnje oziroma prisile, vendar je ob zaslišanju izpovedal, da mu direktor ni grozil, ampak je le dejal, da je tako velik manjko, ki so ga očitali tožencu razlog za kazenski pregon, in da ga je to tako prestrašilo, da je podpisal posojilno pogodbo. Opozorilo, da je možen kazenski pregon, ne predstavlja nedopustne grožnje. Za napako volje gre le, če je grožnja nedopustna in če se z njo povzroči pri drugi stranki utemeljen strah, in sicer tak strah, da se iz okoliščin vidi, da je grozila resna nevarnost življenju, ali pa telesni ali drugi pomembni dobrini pogodbene stranke ali koga drugega.
Plačilo pred pravdo pridobljenega izvedenskega mnenja ni škoda, pač pa stroški postopka za pridobitev odškodnine. Pravica do povrnitve stroškov za pridobitev predpravdnega izvedenskega mnenja, utemeljena višina in zapadlost ne morejo biti odvisni od tega, ali jih tožeča stranka z zmotno pravno kvalifikacijo uveljavlja kot odškodnino za materialno škodo ali pravilno kot pravdne stroške. Ker je tožeča stranka v pravdnem postopku načeloma upravičena do povrnitve pravdnih stroškov sorazmerno svojemu uspehu, ji po višini v enakem razmerju gredo tudi stroški predpravdnega izvedenskega mnenja (kadar so potrebni), čeprav jih uveljavlja kot del glavnega zahtevka. Za ugotavljanje uspeha se upošteva zahtevek brez stroškov predpravdnega izvedenskega mnenja.
preživnina za zakonca - čas prenehanja življenjske skupnosti
Torej je glede na citirane materialnopravne določbe in ustaljeno sodno prakso za odločanje o utemeljenosti preživninskega zahtevka enega zakonca v primeru prenehanja zakonske skupnosti z drugim zakoncem odločilno dejstvo o datumu, oziroma o času prenehanja njune življenjske skupnosti in ni odločilno dejstvo o času pravnomočnosti sodbe o razvezi zakonske zveze.
ZDR člen 126, 127.. ZDR-1 člen 128, 128/1, 134, 167, 167/1.. ZZVZZ člen 80, 81.
nadurno delo - bolniški stalež - bruto plača delavca
Glede obračuna plače za september 2015 tožena stranka ni upoštevala, da je bil tožnik v bolniškem staležu. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da je šele sodišče v tem sporu priznalo tožniku bolniški stalež. Po določbah 80. in 81. člena ZZVZZ lahko le osebni zdravnik ugotavlja nezmožnost za delo do 30 dni. Iz potrdila o upravičeni zadržanosti od dela izhaja, da je bil tožnik v času od 10. 9. 2015 do 30. 9. 2015 začasno nezmožen za delo iz zdravstvenih razlogov. Navedeno pomeni, da je bil upravičeno odsoten z dela, kot določa prvi odstavek 167. člena ZDR-1. V času začasne zadržanosti od dela zaradi zdravstvenih razlogov, ki je v tožnikovem primeru trajala 60 ur, ni bila mogoča kompenzacija viška ur. Zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da tožnik v času prenehanja delovnega razmerja pri toženi stranki ni izrabil viška 257 ur. Te ure bi mu morale biti plačane v mesecu, v katerem mu je prenehalo delovno razmerje. Zamuda tožene stranke s plačilom viška ur je nastala z dnem 19. 11. 2015 in ne na dan prejema bolniškega lista, saj je v pogodbi o zaposlitvi določen plačilni dan 18. dne v mesecu za pretekli mesec, enako pa določa tudi 134. člen ZDR-1.
V obravnavani zadevi ne gre za gospodarski spor, saj tožeča stranka kot Smučarska zveza Slovenije – Združenje smučarskih panog ni oseba iz 1. točke prvega odstavka 481. člena ZPP. Med izrecno naštetimi pravnimi osebami (gospodarska družba, zavod, zadruga, država, samoupravna lokalna skupnost), ni zveze.
Pritožba utemeljeno izpodbija presojo sodišča prve stopnje, da tožnik ni verjetno izkazal obstoja pogoja iz 3. alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ. Ob upoštevanju dejstva, da je tožnikov poslovni lokal v poslovnem objektu, sodišče prve stopnje ni dovolj upoštevalo zatrjevanega dejstva (ki je tudi verjetno izkazano), da ima tožnik potrdilo za izvajanje dejavnosti izven časa, ko so sicer odprti dostopi, oziroma vhodi v poslovni objekt, ter da je z zatrjevanimi ravnanji toženec preprečil dostop do poslovnih prostorov v času od 13.00 ure v soboto do 8.00 ure v ponedeljek in čez teden v nočnem času tožniku, kot najemniku gostinskih prostorov in tudi gostom ter s tem izvajanje dejavnosti. S takim ravnanjem toženec gotovo ni ravnal v interesu tožnika kot najemnika, sodišče prve stopnje je zato toženčevo ravnanje zmotno ocenilo kot ravnanje v korist lastnikov in najemnikov. Po presoji pritožbenega sodišča bi sodišče prve stopnje moralo glede na določbo 3. alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ opraviti tehtanje med neposrednimi neugodnimi posledicami za tožnika v primeru neugoditve predlagani začasni odredbi in med neposrednimi neugodnimi posledicami za toženca ob ugoditvi predlagani začasni odredbi, česar še ni storilo v posledici zmotne uporabe te zakonske določbe.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi - nerazsodnost - izvedba dokazov - ničnost - sporazum o prenehanju pogodbe o zaposlitvi
Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo svojo odločitev, da je predpostavka za veljavnost pogodbe sposobnost razumeti pomen svoje poslovne volje in sposobnost razumeti pravne posledice, ki jih takšna izjava poslovne volje povzroči. Glede na podano mnenje izvedenke psihiatrinje, tožnik spornega dne ni bil sposoben razumeti pomena svojih dejanj in imeti v oblasti svoje ravnanje ter oblikovati in izraziti pravno upoštevno voljo. Razsodnost fizične osebe je pogoj za njeno poslovno sposobnost, to pa je veljavno izražanje posebne volje, ki je bilo ob podpisu sporazuma po mnenju izvedenke "nično". Zato je podana ničnost sporazuma o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi, ki nima pravnih učinkov. Zaradi navedenega je potrebno vzpostaviti stanje, ki je obstajalo pred sklenitvijo sporazuma in je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da tožniku pripada reintegracija in reparacijski zahtevki iz delovnega razmerja.
posest - motenje posesti - sodno varstvo posesti - posestno varstvo - zadnje stanje posesti - nastalo motenje - dejanska oblast nad stvarjo - pravica do posesti - izključna posest - posest parkirišča - izključujočnost posesti na parkirnem prostoru - izvrševanje posesti - zmotna uporaba materialnega prava - zavrnitev predlaganih dokazov - razlog za zavrnitev predlaganih dokazov - obrazložitev zavrnitve predlaganih dokazov
Sodišče prve stopnje bi moralo obravnavati toženkine navedbe o kontinuirani uporabi spornega parkirnega mesta ob prihodih v stanovanje, saj je z njimi nasprotovala s strani tožnikov zatrjevani izključni posesti spornega parkirnega mesta (in vztrajala, da je bilo sporno parkirno mesto ves čas tudi v posesti njene družine). Okoliščine konkretnega primera terjajo ugotavljanje dejanske oblasti nad spornim parkirnim mestom (ki sta jo s trditvami o uporabi spornega parkirnega mesta zatrjevali obe pravdni stranki) v daljšem časovnem obdobju pred zatrjevanim motilnim dejanjem.
zavarovanje avtomobilske odgovornosti - zavarovalna pogodba - kršitev zavarovalne pogodbe - izguba zavarovalnih pravic - pobeg s kraja nesreče - ustrezen način obveščanja - vsebina zavarovalnih pogojev
Toženec v tem primeru ni kršil zavarovalnih pogojev. Zavarovalni pogoji ne vsebujejo zahteve, da bi toženec moral o nastali škodi obvestiti policijo in njej pustiti svoje podatke.
Toženec ni pobegnil s kraja nezgode. Potem ko je pri vožnji mimo oplazil parkirano oškodovankino vozilo, je ustavil in skupaj s svojim delovodjem brez uspeha poizvedoval na dveh naslovih v neposredni bližini kraja nezgode; nazadnje sta ji na vozilu pustila listek s svojimi podatki, kar sta potrdila tudi očividca, ki ju omenja policijsko poročilo o prometni nesreči. Takšen način obveščanja je bil v danih razmerah povsem primeren.
ZPIZ-2 člen 144, 144/1.. ZPSV člen 2, 2/3.. ZDR člen 156. ZDoh-1 člen 44. Uredba o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami (2008) člen 4, 4/2-1.
Odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega dopusta predstavlja po naravi odškodnino za premoženjsko škodo, od katere je potrebno obračunati in plačati ustrezne prispevke in davek.
- člen 1, 2.. ZTPDR člen 3, 87, 87/3.. ZKolP člen 32, 34, 34/2.
kolektivni delovni spor - neveljavnost kolektivne pogodbe - objava - odstop od pogodbe
Ker predlagatelj svojega odstopa od KPPN ni objavil v uradnem listu, ni veljavno odstopil od KPPN dne 29. 7. 1998, zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da KPPN s 1. 9. 1998 ni prenehala veljati za člane takratnega podpisnika KPPN oziroma za člane predlagatelja kot njegovega pravnega naslednika ter za prvega, drugega in tretjega stranskega intervenienta.
izločitvena pravica – ničnost pogodbe – neveljavnost vknjižbe – izbris vknjižbe iz zemljiške knjige
Nosilni razlog za svojo odločitev je sodišče prve stopnje našlo v določilu 2. točke prvega odstavka 22. člena ZFPPIPP. Zavzelo je stališče, da je posledica ničnosti prodajnih pogodb povračilni zahtevek. V predmetnem sporu je to zahtevek na vračilo nepremičnine, pri kateri je v zemljiški knjigi kot lastnik vknjižen stečajni dolžnik. Ta zahtevek pa je zahtevek obligacijskopravne narave in kot tak ni izločitveni zahtevek v smislu 2. alieje prvega odstavka 22. člena ZFPPIPP.
V odškodninskem primeru mora stranka natančno in konkretno pojasniti, katera so tista ravnanja, ki jih šteje za protipravna in ki naj bi mu povzročila škodo.
ZST-1 člen 34a, 34a/3. ZKP člen 92, 92/2, 92/2-6, 93, 93/1, 93/3.
stroški kazenskega postopka - poseben sklep o stroških kazenskega postopka - zavrženje pritožbe - sodna taksa - dopustnost pritožbe zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog - sklep izvenobravnavnega senata sodišča prve stopnje - pravno sredstvo zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse
Pred uveljavitvijo novele ZST-1C je o ugovoru zoper plačilni nalog odločal sodnik posameznik sodišča, ki je izdalo plačilni nalog, o pritožbi zoper njegov sklep o ugovoru pa zunajobravnavni senat. Sodna taksa spada namreč med stroške kazenskega postopka (6. točka drugega odstavka 92. člena ZKP), na podlagi tretjega v zvezi s prvim odstavkom 93. člena ZKP pa v primeru izdaje posebnega sklepa o stroških o pritožbi zoper ta sklep odloča senat treh sodnikov okrožnega sodišča (zunajobravnavni senat).
Okrajno sodišče je z izpodbijanim sklepom utemeljeno in iz pravilnih razlogov zavrglo pritožbo oškodovanca kot tožilca zoper sklep zunajobravnavnega senata, saj pritožba zoper ta sklep v konkretnem primeru ni bila dovoljena.