neizbran kandidat - diskriminacija - starost - enaka obravnava - neposlovna odškodninska odgovornost
Sodišče prve stopnje je v predmetni zadevi odločalo o odškodninskem zahtevku tožnice, ki ga je kot neizbrana kandidatka za razpisano delovno mesto višji pravnik za delo na področju pravnega svetovanja pri toženi stranki naperila zoper toženo stranko, ker naj bi bila diskriminirana zaradi svoje starosti. Pravilno je ugotovilo, da tožena stranka tožnice ni diskriminirala zaradi starosti, zato je njen tožbeni zahtevek utemeljeno zavrnilo.
Sodišče prve stopnje je pri odločanju upoštevalo tako določbe o obrnjenem dokaznem bremenu iz ZDR-1 kot tudi mednarodne akte in stališče Evropskega odbora za socialne pravice (sklepi XIII-V, Izjava o razlagi 1. člena protokola), da v primeru, če oseba, ki meni, da je prizadeta zaradi nespoštovanja načela enake obravnave, izkaže dejstva, na podlagi katerih je mogoče predpostavljati, da je do diskriminacije res prišlo, pride do prenosa dokaznega bremena na toženo stranko, ki mora dokazati, da do kršitve načela enake obravnave ni prišlo.
sklep o dedovanju – vsebina sklepa o dedovanju – dolg zapuščine – odgovornost dediča za dolgove zapustnika – dedni dogovor – skrbnik za poseben primer – stroški denacionalizacijskega postopka
Prijavljene terjatve upnikov niso sestavni del zapuščine in ne spadajo v izrek sklepa o dedovanju. Zapuščinsko sodišče jih zato ne ugotavlja, jih vsebinsko ne obravnava niti jih ne navaja v sklepu o dedovanju, razen v primeru sklenitve dednega dogovora ob soglasju vseh dedičev (primerjaj 214. člen ZD).
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - obveščanje delodajalca - izostanek z dela
Ttožnik očitane kršitve obveščanja ni storil iz naklepa ali hude malomarnosti, hkrati pa je o njegovi odsotnosti delodajalca obvestila tožnikova bivša partnerka, s čimer je tožnik izpolnil svojo obvestilno dolžnost. Zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da odpovedni razlog po 2. alineji 1. odstavka 110. člena ZDR-1 ni podan.
ZDR člen 126, 127.. ZDR-1 člen 128, 128/1, 134, 167, 167/1.. ZZVZZ člen 80, 81.
nadurno delo - bolniški stalež - bruto plača delavca
Glede obračuna plače za september 2015 tožena stranka ni upoštevala, da je bil tožnik v bolniškem staležu. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da je šele sodišče v tem sporu priznalo tožniku bolniški stalež. Po določbah 80. in 81. člena ZZVZZ lahko le osebni zdravnik ugotavlja nezmožnost za delo do 30 dni. Iz potrdila o upravičeni zadržanosti od dela izhaja, da je bil tožnik v času od 10. 9. 2015 do 30. 9. 2015 začasno nezmožen za delo iz zdravstvenih razlogov. Navedeno pomeni, da je bil upravičeno odsoten z dela, kot določa prvi odstavek 167. člena ZDR-1. V času začasne zadržanosti od dela zaradi zdravstvenih razlogov, ki je v tožnikovem primeru trajala 60 ur, ni bila mogoča kompenzacija viška ur. Zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da tožnik v času prenehanja delovnega razmerja pri toženi stranki ni izrabil viška 257 ur. Te ure bi mu morale biti plačane v mesecu, v katerem mu je prenehalo delovno razmerje. Zamuda tožene stranke s plačilom viška ur je nastala z dnem 19. 11. 2015 in ne na dan prejema bolniškega lista, saj je v pogodbi o zaposlitvi določen plačilni dan 18. dne v mesecu za pretekli mesec, enako pa določa tudi 134. člen ZDR-1.
preizkus ocene dela - delovna uspešnost - javni uslužbenec
V zvezi s pritožbenimi navedbami, ki se osredotočajo na posamezne elemente delovne uspešnosti, in s katerimi si tožnica prizadeva dokazati, da je svoje delo opravljala visoko nadpovprečno, pritožbeno sodišče odgovarja, da je ocena delovne uspešnosti sicer res sestavljena iz posameznih elementov, da pa ne gre za matematično vrednotenje teh elementov, niti ne more biti v pristojnosti sodišča presoja, ali je opravljanje določenih konkretnih del in nalog pomeni visoko nadpovprečno delo tožnice. Ocena sodišča je omejena izključno na presojo ustrezne uporabe posameznih kriterijev iz Uredbe o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede, ne more pa nadomestiti subjektivne ocene nadrejenega o tem, kakšen je prispevek posameznega uradnika k delovanju organa. Zato je tudi po mnenju pritožbenega sodišča ocena delovne uspešnosti tožnice za sporno leto, objektivna.
Odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega dopusta predstavlja po naravi odškodnino za premoženjsko škodo, od katere je potrebno obračunati in plačati ustrezne prispevke in davek. Tako ne gre za plačilo plače, neto plača v tujini pa je le osnova za izračun odškodnine. Določba 1. alineje drugega odstavka 4. člena Uredbe o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami na obveznost tožene stranke za plačilo prispevkov in davka od odškodnine za premoženjsko škodo nima vpliva, saj Uredba ureja plače pripadnikov stalne sestave vojske v tujini pri opravljanju obveznosti, sprejetih v mednarodnih organizacijah.
Izdaja obeh plačilnih nalogov, zoper katera je pritožnica vložila ugovora in ju je sodišče prve stopnje zavrnilo z izpodbijanim sklepom, je posledica dejstva, da je o tem, da prva tožeča stranka ne izpolnjuje pogojev za taksno oprostitev, že pravnomočno odločeno.
napake volje – grožnja – sodni penali – spor majhne vrednosti – dokazni predlog
Grožnja je protipravna oziroma nedopustna, če je uporabljeno protipravno sredstvo ali se zasleduje protipraven namen. Okoliščina, da bi v primeru, ko plačilo brusilnega papirja ne bi bilo izvedeno, investitor toženi stranki zaračunal sodne penale, ne pomeni ne enega ne drugega.
IZVRŠILNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0069200
ZIZ člen 53, 53/1, 53/2, 55, 55/1. ZFPPIPP člen 212, 212/1, 221b, 221b/4, 221d, 221d/4. ZPP člen 7, 7/1, 212.
predlog za izvršbo – ugovor zoper sklep o izvršbi – poenostavljena prisilna poravnava – posodobljeni seznam terjatev – trditveno in dokazno breme
Trditveno in dokazno breme glede dejstva, da je terjatev zajeta v posodobljenem seznamu, je na dolžniku, pri čemer morajo biti uveljavljana dejstva določno in konkretno opredeljena oziroma specificirana. Zgolj s smiselnim in pavšalnim zatrjevanjem, da je terjatev zajeta v seznamu, ne da bi bila skupna vsota terjatev upnika iz seznama konkretno razdelana po posameznih zneskih, ki bi omogočali preizkus podanih trditev, tega bremena dolžnik ni zmogel. Ob upoštevanju dejstva, da se je prav glede te terjatve tudi še po izdaji posodobljenega seznama dolžnik pravdal in jo izpodbijal kot očitno sporno, višje sodišče pritrjuje zaključku sodišča prve stopnje, da dolžnik v ugovoru ni uspel z gotovostjo izkazati, da je terjatev zajeta v posodobljenem seznamu in da zato nanjo učinkuje potrjena poenostavljena prisilna poravnava.
pritožba zoper sklep o zavrnitvi predloga za izločitev listin - odredba sodišča - zapisnik o zasegu predmetov
Odredba sodišča je sodna odločba in se iz spisa ne izloča, prav tako pa zakon ne predvideva izločitve zapisnika o zasegu predmetov, ki je bil opravljen kot samostojno preiskovalno dejanje, pa tudi ne dokazov, če bi bili pridobljeni na podlagi nezakonitega zasega.
postopek v sporih iz razmerij med starši in otroki - preiskovalno načelo - stroški pravdnega postopka - stroški izvedenca
V sporih iz razmerij med starši in otroki je sodišče tisto, ki je dolžno po uradni dolžnosti ukreniti vse, kar je potrebno, da se zavarujejo pravice in interesi otrok in drugih oseb, ki niso sposobni skrbeti za svoje pravice in interese, ter lahko ugotavlja tudi dejstva, ki jih stranke niso navajale in zbere podatke (torej tudi dokaze, potrebne za odločitev - preiskovalno načelo - odstop od razpravnega načela). To je sodišče v tem postopku tudi storilo, saj je ocenilo, da je potrebno izvesti dokaz z izvedencem. Gre za zavezo predhodnega kritja stroškov, ob zaključku postopka pa mora sodišče o povrnitvi stroškov odločiti po uradni dolžnost. Gre za skupne stroške postopka, ki jih trpita oba udeleženca.
oprostitev plačila sodne takse za pritožbo - oprostitev plačila sodnih taks za celoten postopek - učinkovanje oprostitve plačila sodnih taks
Institut oprostitve plačila sodnih taks služi uresničitvi pravice do sodnega varstva vključno s pravico do pravnega sredstva. Zakon ne ureja ločeno postopka na prvi stopnji in pritožbenega postopka, ampak uporablja izraz postopek, kar pomeni, da se taksna oprostitev nanaša na ves postopek.