odgovornost pravne osebe za škodo, ki jo povzroči njen organ - odgovornost države za ravnanje njenih organov - protipravnost ravnanja policistov - povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode
Odločitev Sektorja za pritožbe zoper policijo ni odločitev, na katero bi bilo sodišče pri presoji protipravnosti ravnanja vezano. V skladu s 131. členom OZ je tako sodišče tisto, ki presodi, ali so podane vse predpostavke odškodninske odgovornosti v konkretnem primeru in če niso, tožbeni zahtevek zavrne.
ZIZ člen 34, 34/1, 34/3. OT tarifna številka 27, 27/7, 27/7-3, 39, 39/4.
izvršilni stroški - predlog za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom
V izključni dispoziciji upnika je, ali bo že v predlogu za izvršbo predlagal izvršbo na eno ali več sredstev, ali bo novo sredstvo izvršbe predlagal šele tekom postopka poleg ali namesto že dovoljenih sredstev (tretji odstavek 34. člena ZIZ). Po prvem odstavku 34. člena ZIZ mora sodišče upnikovemu predlogu glede predlaganih sredstev slediti. Iz tega razloga upniku predloga za nadaljevanje izvršbe z novim sredstvom ni potrebno z ničemer utemeljevati ali obrazlagati, razen, da navede sredstvo.
GRADBENIŠTVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSM00002675
OZ-UPB1 člen 6, 82, 619, 625, 649.. ZGO-1 člen 2, 81, 81/1, 88.
gradbena pogodba - podjemna pogodba - nadzornik gradbenih del - strokovni nadzor - odškodninska odgovornost - opustitev dolžne skrbnosti
Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da je v konkretnem primeru potrebno uporabiti določbe OZ o podjemni pogodbi, saj iz citirane pogodbe ne izhaja zaveza toženca, da bo izvajal nadzor nad gradnjo v smislu gradbenega nadzora po ZGO-1.
Tožnica si je kot naročnik v konkretnem primeru želela sama zagotoviti svojega nadzornika, ki bi opravljal nadzor nad gradnjo MHE in obnovo cest, ker je to bilo v njenem interesu. Tožnica ni potrebovala gradbenega nadzornika v skladu z določbami ZGO-1, saj ni bila investitor, ampak naročnik.
Ker iz Pogodbe same izhaja, da je njena priloga seznam osnovnih sredstev, materiala, trgovskega blaga, polizdelkov in nekurantnega blaga, obe stranki pa sta Pogodbo s tako vsebino podpisali, po presoji pritožbenega sodišča ni utemeljen sklep sodišča prve stopnje, da predmet obveznosti med strankama ni bil določen. Predmet obveznosti mora biti določen, vendar pa zadošča tudi, če je določljiv. Predmet obveznosti je določljiv, če vsebuje pogodba podatke, s katerimi jo je mogoče določiti.
Tožena stranka bi morala v primeru, da bi zahtevala znižanje kupnine, določno navesti katerih predmetov ni dobila ter kateri predmeti so imeli napake, določno navesti delež zmanjšane vrednosti predmeta izpolnitve in zahtevek za znižanje kupnine ustrezno ovrednotiti po posameznih postavkah. Ker tožena stranka teh trditev ni konkretizirala, prav tako pa tudi ni podala določenega zahtevka, svojemu trditvenemu bremenu ni zadostila. Tožeča stranka je toženo stranko na nekonkretiziranost njenih navedb opozorila že tekom postopka na prvi stopnji, zato dodatno opozorilo sodišča v tej smeri ni bilo potrebno.
prodaja nepremičnine - sklep o izročitvi nepremičnine
Predmet presoje pri izdaji sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu je zamejen z določbo drugega odstavka 342. člena ZFPPIPP. Pritožnik obstoju teh pogojev niti ne nasprotuje. Prav tako ni nobenega dvoma, da je bila prodana nepremičnina brez opreme, oba predhodna sklepa v postopku prodaje pa sta pravnomočna. Zato so izpolnjeni vsi pogoji za izdajo sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu.
dopolnitev predloga za izvršbo - denarna obveznost v tuji valuti
Dopolnjevanje sklepa o izvršbi je dopustno le na predlog upnika, pri čemer je upnik omejen s prekluzivnim rokom (325. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), sodišče prve stopnje pa samo po uradni dolžnosti v okviru ugovornega postopka ni pooblaščeno opraviti dopolnitve.
Upnik v izvršilnem postopku nima možnosti (za razliko od pravdnega postopka, kjer se izvršilni naslov šele oblikuje), da pretvori obveznost v tuji valuti, kot ta izhaja iz izvršilnega naslova, v domačo valuto na trenutek vložitve predloga za izvršbo, saj bi s tem zahteval izvršbo za drugačno obveznost, kot izhaja iz izvršilnega naslova.
Zakonodajalec sicer ni posebej uredil primera, ko se obveznost v tuji valuti poplača iz dolžnikovih sredstev v domači valuti. Iz same logike stvari, s sklepanjem po podobnem in upoštevaje namen takšne izvršbe, zapolnimo navedeno pravno praznino tako, da organizacija za plačilni promet v takem primeru opravi preračun po svojem prodajnem tečaju za ustrezno tujo valuto na dan plačila. Po pojasnjenem je iz dolžnikovih denarnih sredstev v domači valuti mogoče opraviti izvršbo za obveznost v tuji valuti le na način, da se opravi prisilna pretvorba, ki dejansko pomeni prisilni nakup ustrezne tuje valute pri organizaciji za plačilni promet, ki vodi dolžnikov račun.
začetek postopka osebnega stečaja - odločanje o začetku stečajnega postopka - upravičeni predlagatelj za začetek stečajnega postopka - aktivna legitimacija upnika - trditveno in dokazno breme - domneva o insolventnosti dolžnika
Če je dolžnik zaposlen ali ne, nikakor ni dokazal, da bi prejemal take zneske, iz katerih bi lahko poplačal svoj dolg.
Tudi če bi dolžnik vso svojo bruto minimalno plačo porabil za poplačilo upnikove terjatve, bi za to porabil več kot 10 let, to pa seveda ne pomeni, da je v določenem obdobju sposoben poravnati vse svoje obveznosti, pri čemer iz 14. člena ZFPPIPP izhaja, da zakon kot "določeno obdobje" predvideva rok dveh mesecev, nikakor pa ne več let.
Domneva je seveda izpodbojna, pri čemer pa je na dolžniku trditveno in dokazno breme, da ima dovolj premoženja za poplačilo svojih obveznosti, kot je pravilno upoštevalo tudi sodišče prve stopnje.
Upniku ni mogoče odreči interesa za začetek stečajnega postopka. Z začetkom stečajnega postopka namreč začne delati tudi stečajni upravitelj, ki podrobno preveri stanje dolžnikovega premoženja in bedi nad njegovim unovčenjem, odpirajo pa se tudi možnosti vložitve izpodbojnih tožb v smislu pododdelka 5.3.4 ZFPPIPP.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00004622
ZPrCP člen 107, 107/10, 107/12.
vožnja pod vplivom prepovedanih drog in njihovih presnovkov - postopek za prepoznavo znakov oziroma simptomov - odreditev strokovnega pregleda - pravica do izjave - pravica do obrambe - predlog za zaslišanje izvedenca - nov dokazni predlog
Če hitri test na slino (DrugWipe6S) ne izkazuje prisotnost prepovedanih substanc v slini, je zato v nadaljevanju izrednega pomena strokovno izveden preliminarni postopek, pri čemer pa ni dvoma, da je že pozitiven rezultat hitrega testa lahko podlaga za odreditev strokovnega pregleda, saj v takem primeru obstaja utemeljen sum vožnje pod vplivom prepovedanih substanc, o čemer se je doslej poenotila tudi že sodna praksa. Zagotovo pa oba postopka, tako hitri test (s sredstvom ali napravo) in predpisan preliminarni postopek za prepoznavo znakov (kar ponuja že gramatikalna razlaga določbe sedmega odstavka člena 107 ZPrCP) zagotavljata temeljitejšo presojo v zvezi z obstojem suma za odreditev strokovnega pregleda, pri čemer pa se hitri test, ki tudi ne zazna prisotnosti vseh (tudi najbolj pogostih) drog, lahko izvede tudi kot sestavni del postopka za prepoznavo znakov. Faza ugotavljanja obstoja zakonite podlage za odreditev strokovnega pregleda pa je po oceni pritožbenega sodišča in kot v svojih pritožbenih navedbah pravilno opozarja tudi pritožba, z vidika pravne varnosti udeležencev v cestnem prometu pomembna tudi z vidika morebitne prekoračitve oziroma zlorabe pooblastil s strani državnega aparata, ki tak preizkus opravlja. Nobenega dvoma ni, kot najprej pravilno obrazloži prvo sodišče, da je voznik, ki mu policist odredi strokovni pregled zakonito, dolžan tako odredbo policista nedvomno spoštovati in se po njej ravnati. Takšni postopki pa ne izključujejo nasprotnega dokazovanja v smeri, da je policist predhodni postopek lahko izvedel tudi pomanjkljivo, saj je namreč ugotavljanje simptomov na podlagi prej navedenega pravilnika prepuščeno njegovim subjektivnim zaznavam, ki pa so lahko tudi pomanjkljive.
dolžnost plačila upravniku - verzija - plačilo obratovalnih stroškov - poslovodstvo brez naročila - razpravno načelo - substanciranje trditev
Tožeča stranka (za katero je sodišče ugotovilo, da ni bila upravnik) na podlagi pravil o verziji vtožuje povrnitev stroškov obratovanja. Kot je pravilno ugotovilo prvostopenjsko sodišče, tožeča stranka ni podala trditev o tem, da se je lotila tujega posla zato, ker ga ni bilo mogoče odložiti, saj bi sicer nastala škoda ali bila zamujena očitna korist (199. člen OZ), ki se nanašajo na poslovodstvo brez naročila in bi utemeljevale njen zahtevek za povrnitev obratovalnih stroškov. V pritožbi sicer navaja, da bi imelo neizpolnjevanje obveznosti po računih dobaviteljem za posledico prekinitev ali motenost dobave, kar je v nasprotju s trditvami tožene stranke, da je za vtoževano obdobje račune dobaviteljem plačeval "nov" upravnik.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - glavna obravnava v nenavzočnosti zagovornika - pravica do obrambe z zagovornikom - pravilen pravni pouk - možnost dajanja pripomb na zapisnik - razlogi sodbe o odločilnih dejstvih - zakonski znaki kaznivega dejanja - odločba o kazenski sankciji - zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - olajševalne in obteževalne okoliščine - kaznivo dejanje napada na uradno osebo, ko opravlja naloge varnosti - kaznivo dejanje krive ovadbe - odločilna dejstva
Odločilna dejstva so dejstva iz opisa dejanja, povzetem v izreku sodbe. Objektivna resnost grožnje ne more biti odvisna od posameznikovega dojemanja izrečenih besed kot izvršitvenega ravnanja, temveč je treba izhajati iz njihove vsebine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00000873
ZPP člen 339, 339/1, 339/2, 450, 450/1, 451, 452, 452/2, 453, 458, 458/1. OZ člen 126.
spor majhne vrednosti - sodba v postopku v sporih majhne vrednosti - dovoljeni pritožbeni razlogi v sporu majhne vrednosti - narok za glavno obravnavo v sporih majhne vrednosti - dokazni predlog - prekluzija v postopkih v sporih majhne vrednosti - pogodba v korist tretjega
Predloga, naj sodišče opravi obravnavo, ne more nadomestiti dokazni predlog.
Toženec je popravilo svojega vozila očitno naročil tožničinemu direktorju osebno, vendar je naknadno pristal, da bo dolgovano plačilo izvršil tožnici. Takšno razmerje pa je sodišče prve stopnje utemeljeno presojalo po pravilih, ki veljajo za pogodbo v korist tretjega (126. člen OZ).
začetek kazenskega postopka - zavrženje obtožnega akta
Obtožni akt lahko sodišče prve stopnje zavrže le pred začetkom kazenskega postopka (tako tudi 4. točka komentarja k 435. členu ZKP, mag. Štefan Horvat, Zakon o kazenskem postopku s komentarjem, GV Založba Ljubljana, 2004). Če se torej pomanjkljivosti obtožbe, navedene v 437. členu ZKP, ugotovijo po uvedbi kazenskega postopka, se ta lahko konča le z ustavitvijo postopka oziroma z zavrnilno ali oprostilno sodbo.
sodni izvedenec - odmera nagrade in stroškov izvedencu - nestrinjanje z vsebino izvedenskega mnenja
Nestrinjanje stranke z ugotovitvami izvedenskega mnenja in metodami, ki jih pri svojem delu uporabi izvedenec, na pravico do plačila za opravljeno delo ne vpliva. Stranka sklepa o odmeri nagrade izvedencu ne more uspešno izpodbiti z lastno oceno kvalitete izvedenskega mnenja. Nestrinjanje z izvedenskim mnenjem in očitane pomanjkljivosti spadajo v sklop dokazne ocene, ne pa v okvir presoje pravilnosti sklepa o odmeri nagrade.
predznamba lastninske pravice - načelo kavzalnosti v zemljiški knjigi - listina, ki je podlaga za vpis predznambe - sodna poravnava - sodna poravnava pod odložnim pogojem
Razpolagalni pravni posel (zemljiškoknjižno dovolilo) je veljaven le, če je veljaven tudi zavezovalni pravni posel.
Pritrditi je pritožbi zagovornika, ki v pritožbi uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve določb kazenskega postopka in ugotavlja obstoj kršitve iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, ker napadeni sklep nima razlogov o dejstvih, ki se nanašajo na hišno preiskavo, katere zakonitost je v predlogu za izločitev dokazov, ob ostalem, problematiziral obdolženec.
obseg plačila in povrnitve sodnih taks kot stroškov postopka - plačilo sodne takse oproščene nasprotne stranke - prevalitev plačila takse na nasprotno stranko - stroški postopka
Tožnica je bila na podlagi 10. člena ZST-1 oproščena plačila takse za postopek pred sodiščem prve stopnje, prvotoženka oziroma toženci v postopku niso uspeli, zato morajo na podlagi drugega odstavka 15. člena ZST-1 plačati navedene stroške postopka.
Nobene dileme ni, da je cenilec upravičen do povrnitve stroškov in nagrade glede na (že) opravljene storitve, če mu iz razlogov, ki niso v njegovi sferi, ni bilo treba oziroma ni bilo omogočeno dokončati njegovega dela, torej izdelati pisnega izvida in mnenja oziroma cenitve.