Nobene dileme ni, da je cenilec upravičen do povrnitve stroškov in nagrade glede na (že) opravljene storitve, če mu iz razlogov, ki niso v njegovi sferi, ni bilo treba oziroma ni bilo omogočeno dokončati njegovega dela, torej izdelati pisnega izvida in mnenja oziroma cenitve.
pogodba o dobavi toplotne energije - dopustni pritožbeni razlogi v sporu majhne vrednosti - glavna obravnava - (ne)izvedba predlaganih dokazov
Da je bil v spornem obdobju toženec etažni lastnik na naslovu P. in da je bila toplotna energija dobavljena, toženec sploh ni oporekal. Za dokazovanje trditve, da tožničin obračun stroškov ogrevanja ni bil pravilen, pa toženčeva izpoved ne bi zadoščala, saj gre za strokovno vprašanje. Nanj bi lahko odgovoril izvedenec, ki ga je toženec predlagal prepozno, šele v svoji drugi pripravljalni vlogi. Ker gre za spor majhne vrednosti, sodišče tega dokaznega predloga v nobenem primeru ne bi smelo upoštevati. Toženec se je torej za dokazovanje navedenega dejstva prikrajšal sam. Za povrh se je sprva skliceval na domnevno nepravilen način obračuna, šele v zadnji pripravljalni vlogi, torej prepozno, pa je začel trditi, da je bila poraba napačno odmerjena.
ZDR-1 člen 7, 47, 47/1, 111, 111/1, 111/1-8, 111/3.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - odpravnina - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - trpinčenje na delovnem mestu
Tožnik je navajal, da je bil zaposlen pri toženi stranki od leta 1995, najprej kot pismonoša na pošti. Zaradi ukinitve pošte, na drugi pošti naj bi se obseg njegovega dela povečal in tega dela ni več zmogel opraviti v rednem delovnem času. Nadrejeni so ga stalno silili, naj dela hitreje, čeprav to ni bilo mogoče, na delo je prihajal ob 5. uri zjutraj, odhajal pa med 16. in 17. uro, nadur pa mu tožena stranka ni priznavala. Sodišče prve stopnje je v postopku ugotovilo, da je bil tožnik obravnavan enako kot ostali pismonoše pri toženi stranki in tudi enako plačan. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da do trpinčenja tožnika na delovnem mestu oziroma nadlegovanja v smislu 7. člena ZDR-1 ni prišlo, zato tudi ni podana odškodninska odgovornost tožene stranke v smislu določbe tretjega odstavka 111. člena ZDR-1.
ZIZ člen 38, 38/5, 38/6. Odvetniška tarifa člen 20, 20/2.
izvršilni stroški
Že iz razloga, ker je M.A. z eno vlogo, za katero je priglasila stroške, ugovarjala v več izvršilnih zadevah, o njenih ugovornih navedbah pa je sodišče v nadaljevanju odločalo parcialno v vsaki zadevi posebej s samostojnim sklepom, je prvostopenjska odločitev, da vse stroške ugovora krije upnica iz ene zadeve, to je zadeve In 287/2013, zmotna.
ZFPPIPP člen 251, 386, 386/1, 386/1-1. ZPP člen 343, 343/3.
stranka postopka - osebni stečaj dolžnika - omejena poslovna sposobnost - zastopanje dolžnika v postopku osebnega stečaja - pravni učinek - vlaganje pravnih sredstev - pravne posledice
Kako ravnati s pritožbo, ki jo vloži poslovno omejeno sposobna oseba?
Oseba, ki ji je odvzeta poslovna sposobnost za nastopanje v sodnih postopkih, ne more oziroma ne sme sama opravljati procesnih dejanj. To izhaja že iz samega bistva (delnega) odvzema poslovne sposobnosti. To bistvo je, da izjava volje, ki jo poda poslovno nesposobna oseba, ne more imeti nikakršnih pravnih posledic.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00003365
ZDR člen 43, 184.. OZ člen 131, 171, 171/1, 179, 179/1.. ZVZD člen 5, 9, 23, 23/1, 23/2.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - krivdna odgovornost - nepremoženjska škoda - pravična denarna odškodnina
Na dan škodnega dogodka je tožnik opravljal delo reševalca iz vode na zunanjem bazenu v parku, ko ga je na spodnjo ploščad hotela poklical sodelavec zaradi nujne pomoči pri reševanju starejše gospe, ki je bila takrat že skoraj nezavestna in je kazala znake očitne življenjske ogroženosti ter je potrebovala nujno medicinsko pomoč. Tožnik je z namenom, da bi poklical interventno vozilo, stekel do reševalne enote v termah, vendar s telefona v reševalni enoti ni mogel opraviti klica na št. 112. Zato se je napotil do recepcije, do katere vodi 10 metrov dolg hodnik medicine dela, ki pa je bil zaradi predhodnega čiščenja na določenem delu moker in spolzek. Tožnik je na mokrih tleh padel na hrbet ter z desno nogo trčil v spodnji del steklenih vrat, ki so se razbila, steklo pa je tožnika poškodovalo tako, da ga je globoko porezalo po desni nogi. Drugotožena stranka je ravnala v nasprotju s 43. členom ZDR in 5. členom ZVZD in tožniku ni zagotovila varnega delovnega okolja (tožena stranka bi morala postaviti obvestila, da gre za mokra tla; ni zagotovila možnosti interventnih klicev z reševalne postaje; ni omogočila uporabe komunikatorjev). Zato je podana njena krivdna odgovornost za nastanek škodnega dogodka.
objava popravka - odgovornost odgovornega urednika - pravica do objave popravka - odklonitveni razlog za objavo popravka - definicija gospodarskega subjekta - vsebinski kriterij - pravica do svobode izražanja
Pravilna razlaga namena določb iz tretjega odstavka 27. člena ZMed je, da odgovorni urednik iz zahteve, ki jo nanj naslovi prizadeti, in kasneje iz tožbe jasno razbere, na katero obvestilo v katerem članku oziroma objavi se popravek nanaša.
Vsebina predlaganih popravkov ne vsebujeta vsebinskih kriterijev za objavo in sta podana odklonitvena razloga.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - USTAVNO PRAVO
VSL00000137
ZPP člen 458, 458/1, 451, 452. ZGD-1 člen 39, 39/1, 39/3.
dovoljeni pritožbeni razlogi - izpodbijanje dejanskega stanja - poslovna skrivnost - varovanje poslovne skrivnosti - pogodbena kazen - postopek v sporu majhne vrednosti - pravica do zasebnosti - svobodna gospodarska pobuda - konkurenca ustavnih pravic
Tožena stranka očita tožeči stranki, da je dolžnost varovanja poslovne skrivnosti kršila, ker je D. P. poslala elektronsko sporočilo, v katerem ji je razkrila konkretne podatke, ki se nanašajo na poslovanje z družbo M. d. o. o., torej družbo, s katero je poslovala tožena stranka. Kateri podatki pomenijo poslovno skrivnost, lahko namreč v prvi vrsti določi družba sama. Kot takšne lahko označi katerekoli podatke (tudi manj pomembne), razen tistih, ki so po zakonu javni in tistih, ki se nanašajo na kršitve zakona ali dobrih poslovnih običajev Ob ugotovljenem dejanskem stanju, da je J. G. zgolj "kliknila v Google", in se ji je že prikazalo sporno elektronsko sporočilo, pa je pravilen tudi pravni zaključek, da dejstvo, da je sporočilo prebrala in ga natisnila, sicer pomeni poseg v tožnikovo pravico do zasebnosti, da pa je do tega posega prišlo zaradi malomarnosti tožeče stranke, ki je na službenem računalniku tožene stranke, ki so ga sicer uporabljali drugi uslužbenci, odprla svojo zasebno elektronsko pošto in se po uporabi le-te iz nje ni odjavila. J. G. je na sporočilo naletela slučajno (po naključju), med uporabo svojega računalnika, ki ga je občasno uporabljal tudi tožnik, za pregledovanje svoje elektronske pošte, iz katere se je (očitno) pozabil odjaviti.
ZPP člen 155, 155/2. - člen 4, 11, 11/3. - tarifna številka 19, 19-1, 20, 20-1, 20-2.
pritožba zoper sklep o stroških postopka - vrednost spornega predmeta navedena v tožbi - sprememba vrednosti spornega predmeta - delni umik tožbe - nagrada za narok - pripravljalna vloga v pravdi - zastopanje na naroku - odvetniški stroški
Sodišče pri odmeri nagrade upošteva vrednost spornega predmeta, o kateri je odločalo, za odmero nagrade v primeru spremembe vrednosti spornega predmeta od njene spremembe dalje pa je treba upoštevati novo vrednost spornega predmeta.
spori majhne vrednosti - stroški upravljana in obratovanja - aktivna legitimacija upravnika - dolžnost plačila upravniku - dokazno in trditveno breme - stavba z več vhodi - odpoved pogodbe o upravljanju
Pravilno in v sodni praksi že uveljavljeno je tudi materialnopravno stališče sodišča prve stopnje, da mora biti za sklenitev (in odpoved) pogodbe o upravljanju večstanovanjske stavbe z več vhodi, ki ima eno ID številko in je etažna lastnina ustanovljena na celotni stavbi, doseženo kvalificirano soglasje večine po (vseh) solastniških deležih in ne zadošča večina v posameznem vhodu.
neupravičena pridobitev - kondikcijski zahtevek - zmota - privolitev v prikrajšanje - volenti non fit iniuria - asignacija - obseg vrnitve - zakonske zamudne obresti
Za uspešno uveljavljanje kondikcijskega zahtevka se zahteva zmota glede obstoja obveznosti. Stranka misli, da obveznost, ki jo izpolnjuje, obstaja, čeprav temu ni tako, pri čemer teorija poudarja, da tu ne gre za zmoto, kakor jo obravnavamo v zvezi z izpodbojnimi pravnimi posli, pri kateri se zahteva njena bistvenost in opravičljivost. Zmota glede obstoja obveznosti pri izpolnitvi nedolga je lahko krivdna. Stranka je v zmoti glede obstoja obveznosti zato, ker ni bila dovolj skrbna. Če stranka ve, da za dolg, ki ga izpolnjuje, ni zavezana, pa izpolnitve ne more zahtevati nazaj.
Zavezanec je zakonske zamudne obresti dolžan vrniti od trenutka, ko ni več dobroveren, kar se zgodi najkasneje ob vložitvi zahtevka. Dobra vera se do tega trenutka domneva in nedobrovernost je dolžna dokazati nasprotna stranka.
ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. KZ-1 člen 135, 137.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - ogrožanje varnosti
Glede prve tožniku očitane kršitve je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je njegovo ravnanje dne 2. 3. 2016, ko je s D.D. govoril s povišanim tonom in ji vrgel ključe, vendar ne šop ključev, sicer nedopustno in ni opravičljivo, vendar je tudi ravnanje D.D., ki je na tribuni pred občinstvom nanj kričala, enako nedopustno in neopravičljivo. Pravilno je štelo, da je tožnik v odnosu do delodajalca šibkejša stranka in da ga je D.D. s svojim kričanjem izzivala in ponižala pred ostalimi navzočimi na tribuni, kar izhaja iz izjave priče B.B., ki je bil na tribuni navzoč, in mu je bilo nerodno, ker je bil poleg, ko je D.D. kričala in tulila na tožnika. Zato je utemeljen zaključek sodišča prve stopnje, da se je tožnik počutil osebno ogroženega in ponižanega, saj mu je D.D. dejala, da sta zaključila in da naj vrne ključe, kar je lahko pomenilo le prenehanja njegovega dela pri toženi stranki.
Dejstvo je, da je sodišče prve stopnje izpodbijano odločitev sprejelo tudi na podlagi listin, ki jih je pridobilo od odreditvenega organa. S tem, ko sodišče prve stopnje zahtevane osebe A. V. ni seznanilo z navedenimi listinami, te pa so očitno vplivale na odločitev sodišča prve stopnje, da se ga preda Republiki Avstriji, mu je bilo onemogočeno aktivno sodelovanje v postopku, saj se ni mogel izjaviti o dejstvih in okoliščinah pomembnih za odločitev. S tem je bila zahtevani osebi kršena pravica do izjave iz 22. člena Ustave R Slovenije.
mobing - kaznivo dejanje šikaniranje na delovnem mestu
Kar zadeva pritožbene navedbe o tem, da ni enotne definicije mobinga in na njih temelječa pritožbena izvajanja, ki psihično nasilje enačijo z mobingom, je potrebno opozoriti, da je kaznivo dejanje šikaniranja na delovnem mestu (po drugem v zvezi s prvim odstavkom 197. člena KZ-1) mogoče storiti z enim ali več izvršitvenih načinov, torej s spolnim nadlegovanjem, psihičnim nasiljem, trpinčenjem ali neenakopravnim obravnavanjem. Ni torej pritrditi pritožbi, ki mobing enači s psihičnim nasiljem, ker mobing predstavlja izvršitveno ravnanje trpinčenja, ki se obdolženki niti ne očita (primerjaj sodba Vrhovnega sodišča RS, opr. št. I Ips 7226/2009 z dne 15.9.2011).
Pritrditi pa je pritožbi v delu, ko navaja, da v opisu inkriminiranih ravnanj obdolženke ni konkretiziran zakonski znak neenakopravne obravnave oškodovanke.
Kaj takega pa ne izhaja niti iz razlogov napadene sodbe, kjer sicer sodišče prve stopnje navaja, da je bila oškodovanka neenako obravnavana na večernih sestankih v P. in v dejstvu, da je morala v P. kljub komaj trimesečni zaposlitvi v zavodu, edina skrbeti za kar tri varovanke (sodba str. 86), vendar vse navedeno po oceni pritožbenega sodišča ne dosega praga kaznivosti v smislu prepovedane diskriminacije iz 6. člena ZDR-1.
Tožnica je s tožbo od toženke zahtevala plačilo terjatve, ki je bila plačana že pred vložitvijo tožbe. V takem primeru je v prvem odstavku 158. člena ZPP določeno, da mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, povrniti nasprotni stranki pravdne stroške.
Tožnica je bila oproščena plačila sodnih taks. V takem primeru je na podlagi 15. člena ZST-1 ter tretjega odstavka 168. člena ZPP takso dolžna plačati toženka, seveda v sorazmerju z uspehom tožnice v pravdi.
odpravnina - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - odškodnina za čas odpovednega roka
Tožnica je zatrjevala, da ji je tožena stranka očitala, da ne dela dobro in dovolj oziroma, da ne zna delati, da ji je odvzela ključe ordinacije, da je kričala nanjo pred pacienti, da jo je na delovnem mestu fotografirala, da ji ni odobrila dopusta in v času od januarja do maja 2012 izvajala druga podobna ravnanja, ki jih je sama doživljala kot mobing. Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenih dokazov, in ob uporabi načela obrnjenega dokaznega bremena, utemeljeno ugotovilo, da je tožena stranka nad tožnico od januarja 2012 dalje izvajala mobing. S svojimi ponavljajočimi ravnanji v daljšem časovnem obdobju, ki so bila graje vredna in usmerjena proti tožnici na delovnem mestu oziroma v zvezi z delom, je tožnico trpinčila, zato ji je ta skladno s 7. alinejo 112. člena ZDR utemeljeno podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Tožena stranka ni dokazala, da bi tožnik spornega dne opravljal krmljenja živali in s tem kršil navodila osebne zdravnice. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnik dvignil vedro vode, v katerega je nalil približno 2 litra vode in ga z desno roko odložil na tla, s tem pa ni kršil navodil osebne zdravnice, saj ni imel prepovedi obremenjevanja in delanja z desno roko. Tožena stranka tako ni dokazala, da naj bi tožnik na dan kontrole bolniškega staleža obremenjeval in delal z levo roko, glede na navodila tožnikove osebne zdravnice, pa je desno roko tožnik lahko obremenjeval. Tožnik je v času bolniškega staleža ravnal v skladu z navodili osebne zdravnice in jih ni kršil, zato mu ni mogoče očitati hujše kršitve obveznosti iz delovnega razmerja, prav tako pa ni kršil 37. člena ZDR-1. Zato je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
denarna socialna pomoč - vračilo neupravičeno prejetih sredstev
Ker je v konkretnem primeru tožnik prejel denarno socialno pomoč na podlagi odločbe Centra za socialno delo z dne 7. 10. 2015, ki je bila na podlagi zakona, ki ureja to pravico, razveljavljena, je v višini razlike med prejeto višino denarne in socialne pomoči in višino denarne socialne pomoči, do katere je tožnik upravičen na podlagi odločbe z dne 14. 1. 2016, izdane v postopku razveljavitve, neupravičeno prejeta javna sredstva dolžan vrniti. Gre za razliko med zneskom 346,65 EUR (odločba z dne 7. 10. 2015) in zneskom 30,36 EUR (odločba z dne 14. 1. 2016), tako da znaša razlika 316,29 EUR, kolikor je dolžan tožnik vrniti, kot je pravilno odločeno z izpodbijanima upravnima odločbama.
vzpostavitev etažne lastnine po ZVEtL - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - skupni del stavbe v etažni lastnini - parcela kot skupni del večstanovanjskih stavb, enostanovanjskih stavb in garaž - lastninskopravna razmerja na skupnih delih - materialna pravnomočnost sklepa izdanega v nepravdnem postopku
Glede pripadajočega zemljišča k stavbi je prvostopenjsko sodišče zgolj ugotovilo, da je parcela št. *2, k.o. X, kot pripadajoče zemljiške k stavbi že določena in v zemljiški knjigi vpisana kot splošni skupni del stavbe z ID X-17. Ta ugotovitev je skladna z zemljiškoknjižnimi podatki in zato pravilna. Odločitev o določitvi solastniških idealnih deležev na splošnih skupnih delih stavbe je sodišče prve stopnje sprejelo na podlagi neprerekanih navedb predlagateljev ter podatkov elaborata za katastrski vpis stavbe (3. točka 9. člena ZVEtL). Glede te, za pritožnico sporne odločitve, pa pritožbeno sodišče meni, da na njen pravni položaj glede zatrjevane lastnine na garaži v ničemer ne vpliva. Odločitev o obsegu pripadajočega zemljišča, sprejeta v postopku za vzpostavitev etažne lastnine, upoštevaje drugi odstavek 7. člena in prvi odstavek 25. člena ZVEtL, ne postane materialno pravnomočna. Udeleženci in druge osebe lahko svoje zahtevke glede skupnih in posameznih delov uveljavljajo v pravdi oziroma v drugih postopkih.