začetek kazenskega postopka - zavrženje obtožnega akta
Obtožni akt lahko sodišče prve stopnje zavrže le pred začetkom kazenskega postopka (tako tudi 4. točka komentarja k 435. členu ZKP, mag. Štefan Horvat, Zakon o kazenskem postopku s komentarjem, GV Založba Ljubljana, 2004). Če se torej pomanjkljivosti obtožbe, navedene v 437. členu ZKP, ugotovijo po uvedbi kazenskega postopka, se ta lahko konča le z ustavitvijo postopka oziroma z zavrnilno ali oprostilno sodbo.
ZIZ člen 38, 38/5, 38/6. Odvetniška tarifa člen 20, 20/2.
izvršilni stroški
Že iz razloga, ker je M.A. z eno vlogo, za katero je priglasila stroške, ugovarjala v več izvršilnih zadevah, o njenih ugovornih navedbah pa je sodišče v nadaljevanju odločalo parcialno v vsaki zadevi posebej s samostojnim sklepom, je prvostopenjska odločitev, da vse stroške ugovora krije upnica iz ene zadeve, to je zadeve In 287/2013, zmotna.
ZFPPIPP člen 251, 386, 386/1, 386/1-1. ZPP člen 343, 343/3.
stranka postopka - osebni stečaj dolžnika - omejena poslovna sposobnost - zastopanje dolžnika v postopku osebnega stečaja - pravni učinek - vlaganje pravnih sredstev - pravne posledice
Kako ravnati s pritožbo, ki jo vloži poslovno omejeno sposobna oseba?
Oseba, ki ji je odvzeta poslovna sposobnost za nastopanje v sodnih postopkih, ne more oziroma ne sme sama opravljati procesnih dejanj. To izhaja že iz samega bistva (delnega) odvzema poslovne sposobnosti. To bistvo je, da izjava volje, ki jo poda poslovno nesposobna oseba, ne more imeti nikakršnih pravnih posledic.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00003365
ZDR člen 43, 184.. OZ člen 131, 171, 171/1, 179, 179/1.. ZVZD člen 5, 9, 23, 23/1, 23/2.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - krivdna odgovornost - nepremoženjska škoda - pravična denarna odškodnina
Na dan škodnega dogodka je tožnik opravljal delo reševalca iz vode na zunanjem bazenu v parku, ko ga je na spodnjo ploščad hotela poklical sodelavec zaradi nujne pomoči pri reševanju starejše gospe, ki je bila takrat že skoraj nezavestna in je kazala znake očitne življenjske ogroženosti ter je potrebovala nujno medicinsko pomoč. Tožnik je z namenom, da bi poklical interventno vozilo, stekel do reševalne enote v termah, vendar s telefona v reševalni enoti ni mogel opraviti klica na št. 112. Zato se je napotil do recepcije, do katere vodi 10 metrov dolg hodnik medicine dela, ki pa je bil zaradi predhodnega čiščenja na določenem delu moker in spolzek. Tožnik je na mokrih tleh padel na hrbet ter z desno nogo trčil v spodnji del steklenih vrat, ki so se razbila, steklo pa je tožnika poškodovalo tako, da ga je globoko porezalo po desni nogi. Drugotožena stranka je ravnala v nasprotju s 43. členom ZDR in 5. členom ZVZD in tožniku ni zagotovila varnega delovnega okolja (tožena stranka bi morala postaviti obvestila, da gre za mokra tla; ni zagotovila možnosti interventnih klicev z reševalne postaje; ni omogočila uporabe komunikatorjev). Zato je podana njena krivdna odgovornost za nastanek škodnega dogodka.
objava popravka - odgovornost odgovornega urednika - pravica do objave popravka - odklonitveni razlog za objavo popravka - definicija gospodarskega subjekta - vsebinski kriterij - pravica do svobode izražanja
Pravilna razlaga namena določb iz tretjega odstavka 27. člena ZMed je, da odgovorni urednik iz zahteve, ki jo nanj naslovi prizadeti, in kasneje iz tožbe jasno razbere, na katero obvestilo v katerem članku oziroma objavi se popravek nanaša.
Vsebina predlaganih popravkov ne vsebujeta vsebinskih kriterijev za objavo in sta podana odklonitvena razloga.
pogodba o dobavi toplotne energije - dopustni pritožbeni razlogi v sporu majhne vrednosti - glavna obravnava - (ne)izvedba predlaganih dokazov
Da je bil v spornem obdobju toženec etažni lastnik na naslovu P. in da je bila toplotna energija dobavljena, toženec sploh ni oporekal. Za dokazovanje trditve, da tožničin obračun stroškov ogrevanja ni bil pravilen, pa toženčeva izpoved ne bi zadoščala, saj gre za strokovno vprašanje. Nanj bi lahko odgovoril izvedenec, ki ga je toženec predlagal prepozno, šele v svoji drugi pripravljalni vlogi. Ker gre za spor majhne vrednosti, sodišče tega dokaznega predloga v nobenem primeru ne bi smelo upoštevati. Toženec se je torej za dokazovanje navedenega dejstva prikrajšal sam. Za povrh se je sprva skliceval na domnevno nepravilen način obračuna, šele v zadnji pripravljalni vlogi, torej prepozno, pa je začel trditi, da je bila poraba napačno odmerjena.
ZDR-1 člen 7, 47, 47/1, 111, 111/1, 111/1-8, 111/3.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - odpravnina - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - trpinčenje na delovnem mestu
Tožnik je navajal, da je bil zaposlen pri toženi stranki od leta 1995, najprej kot pismonoša na pošti. Zaradi ukinitve pošte, na drugi pošti naj bi se obseg njegovega dela povečal in tega dela ni več zmogel opraviti v rednem delovnem času. Nadrejeni so ga stalno silili, naj dela hitreje, čeprav to ni bilo mogoče, na delo je prihajal ob 5. uri zjutraj, odhajal pa med 16. in 17. uro, nadur pa mu tožena stranka ni priznavala. Sodišče prve stopnje je v postopku ugotovilo, da je bil tožnik obravnavan enako kot ostali pismonoše pri toženi stranki in tudi enako plačan. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da do trpinčenja tožnika na delovnem mestu oziroma nadlegovanja v smislu 7. člena ZDR-1 ni prišlo, zato tudi ni podana odškodninska odgovornost tožene stranke v smislu določbe tretjega odstavka 111. člena ZDR-1.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - USTAVNO PRAVO
VSL00000137
ZPP člen 458, 458/1, 451, 452. ZGD-1 člen 39, 39/1, 39/3.
dovoljeni pritožbeni razlogi - izpodbijanje dejanskega stanja - poslovna skrivnost - varovanje poslovne skrivnosti - pogodbena kazen - postopek v sporu majhne vrednosti - pravica do zasebnosti - svobodna gospodarska pobuda - konkurenca ustavnih pravic
Tožena stranka očita tožeči stranki, da je dolžnost varovanja poslovne skrivnosti kršila, ker je D. P. poslala elektronsko sporočilo, v katerem ji je razkrila konkretne podatke, ki se nanašajo na poslovanje z družbo M. d. o. o., torej družbo, s katero je poslovala tožena stranka. Kateri podatki pomenijo poslovno skrivnost, lahko namreč v prvi vrsti določi družba sama. Kot takšne lahko označi katerekoli podatke (tudi manj pomembne), razen tistih, ki so po zakonu javni in tistih, ki se nanašajo na kršitve zakona ali dobrih poslovnih običajev Ob ugotovljenem dejanskem stanju, da je J. G. zgolj "kliknila v Google", in se ji je že prikazalo sporno elektronsko sporočilo, pa je pravilen tudi pravni zaključek, da dejstvo, da je sporočilo prebrala in ga natisnila, sicer pomeni poseg v tožnikovo pravico do zasebnosti, da pa je do tega posega prišlo zaradi malomarnosti tožeče stranke, ki je na službenem računalniku tožene stranke, ki so ga sicer uporabljali drugi uslužbenci, odprla svojo zasebno elektronsko pošto in se po uporabi le-te iz nje ni odjavila. J. G. je na sporočilo naletela slučajno (po naključju), med uporabo svojega računalnika, ki ga je občasno uporabljal tudi tožnik, za pregledovanje svoje elektronske pošte, iz katere se je (očitno) pozabil odjaviti.
ZPP člen 155, 155/2. - člen 4, 11, 11/3. - tarifna številka 19, 19-1, 20, 20-1, 20-2.
pritožba zoper sklep o stroških postopka - vrednost spornega predmeta navedena v tožbi - sprememba vrednosti spornega predmeta - delni umik tožbe - nagrada za narok - pripravljalna vloga v pravdi - zastopanje na naroku - odvetniški stroški
Sodišče pri odmeri nagrade upošteva vrednost spornega predmeta, o kateri je odločalo, za odmero nagrade v primeru spremembe vrednosti spornega predmeta od njene spremembe dalje pa je treba upoštevati novo vrednost spornega predmeta.
spori majhne vrednosti - stroški upravljana in obratovanja - aktivna legitimacija upravnika - dolžnost plačila upravniku - dokazno in trditveno breme - stavba z več vhodi - odpoved pogodbe o upravljanju
Pravilno in v sodni praksi že uveljavljeno je tudi materialnopravno stališče sodišča prve stopnje, da mora biti za sklenitev (in odpoved) pogodbe o upravljanju večstanovanjske stavbe z več vhodi, ki ima eno ID številko in je etažna lastnina ustanovljena na celotni stavbi, doseženo kvalificirano soglasje večine po (vseh) solastniških deležih in ne zadošča večina v posameznem vhodu.
neupravičena pridobitev - kondikcijski zahtevek - zmota - privolitev v prikrajšanje - volenti non fit iniuria - asignacija - obseg vrnitve - zakonske zamudne obresti
Za uspešno uveljavljanje kondikcijskega zahtevka se zahteva zmota glede obstoja obveznosti. Stranka misli, da obveznost, ki jo izpolnjuje, obstaja, čeprav temu ni tako, pri čemer teorija poudarja, da tu ne gre za zmoto, kakor jo obravnavamo v zvezi z izpodbojnimi pravnimi posli, pri kateri se zahteva njena bistvenost in opravičljivost. Zmota glede obstoja obveznosti pri izpolnitvi nedolga je lahko krivdna. Stranka je v zmoti glede obstoja obveznosti zato, ker ni bila dovolj skrbna. Če stranka ve, da za dolg, ki ga izpolnjuje, ni zavezana, pa izpolnitve ne more zahtevati nazaj.
Zavezanec je zakonske zamudne obresti dolžan vrniti od trenutka, ko ni več dobroveren, kar se zgodi najkasneje ob vložitvi zahtevka. Dobra vera se do tega trenutka domneva in nedobrovernost je dolžna dokazati nasprotna stranka.
OZ člen 299, 378.. ZPIZ-2 člen 182, 182/1, 197.. ZPIZ-1 člen 276, 276/2.. ZUJF člen 143.. ZUP člen 224, 224/2.
nadomestilo za invalidnost - zakonske zamudne obresti - zamuda z izpolnitvijo - pravna praznina - III. kategorija invalidnosti
V 197. členu ZPIZ-2 je urejen le primer, ko je zavod v zamudi z izplačilom pokojninskih in invalidskih dajatev, priznanih z izvršljivo ustrezno, torej v dejanskem, materialnem in procesnem smislu pravilno ter zakonito odločbo. V določbi 197. člena niti v kakšni drugi določbi ZPIZ-2 pa ni urejen primer, ko je zavod denarno dajatev (ali dajatev v višjem znesku) dolžan izplačati za nazaj na podlagi upravne odločbe o priznanju pravice ali po odločbi sodišča.
Po uveljavitvi ZPIZ-2 je nastalo pravno praznino potrebno zapolniti z analogijo legis in ob uporabi argumenta a simili ad simile. Torej s sklepanjem od podobnega na podobno, ko sta si neposredno normativno urejeni in neurejeni primer podobna v bistvenih lastnostih. Specialno določbo 197. člena ZPIZ-2, ki ureja zakonske zamudne obresti v primeru zamude v izpolnitvi pravilne in zakonite, torej tudi pravočasne upravne odločbe, potrebno v povezavi s 378. členom OZ smiselno uporabljati tudi v primeru, ko je dajatev s prepozno prvostopenjsko upravno odločbo priznana za nazaj, tako da od dajatev, ki bi v primeru izdaje ustrezne oziroma pravočasne odločbe zapadle pred potekom 60-dnevnega roka, zakonske zamudne obresti tečejo od poteka tega roka dalje do plačila, od dajatev, ki bi v primeru izdaje ustrezne odločbe zapadle po poteku tega roka, pa od zapadlosti vsakomesečne dajatve v plačilo do plačila. Bistveno je torej, kdaj bi morala biti izdana ustrezna oziroma pravočasna odločba, oziroma kdaj bi morala postati izvršljiva, in kdaj bi v tem primeru zapadli mesečni zneski priznanih dajatev.
OZ člen 190, 193, 194, 195, 371. ZPP člen 214, 214/3, 339, 339/2, 339/2-14. ZOR člen 132, 210, 210/1, 214, 394.
razdrta pogodba - pravila vračanja - obogatitveno načelo - vrnitveno načelo - vrnitev koristi - nadomestitev vrednosti dosežene koristi - vrednost stvari - trenutek sklenitve pogodbe - valorizacija
V našem pravu velja obogatitveno načelo, kar pomeni, da okoriščenec, če je bil v dobri veri, vrne le tisto, kar od stvari še ima oziroma nadomestke od stvari, če je z njo razpolagal. To velja za vse dobroverne okoriščence, ne le za prejemnike odškodnine za telesne poškodbe po 195. členu OZ.
Da bi bilo mogoče sodbo vsebinsko preizkusiti, mora med drugim imeti razloge o odločilnih dejstvih. Pogoj je, da so ta dejstva, čeprav samo v delu posameznega dokaza prepoznana, in da so s preostalimi dejstvi, posredovanih po tem ali drugih dokazih, vsaj konfrontirana.
odpravnina - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - odškodnina za čas odpovednega roka
Tožnica je zatrjevala, da ji je tožena stranka očitala, da ne dela dobro in dovolj oziroma, da ne zna delati, da ji je odvzela ključe ordinacije, da je kričala nanjo pred pacienti, da jo je na delovnem mestu fotografirala, da ji ni odobrila dopusta in v času od januarja do maja 2012 izvajala druga podobna ravnanja, ki jih je sama doživljala kot mobing. Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenih dokazov, in ob uporabi načela obrnjenega dokaznega bremena, utemeljeno ugotovilo, da je tožena stranka nad tožnico od januarja 2012 dalje izvajala mobing. S svojimi ponavljajočimi ravnanji v daljšem časovnem obdobju, ki so bila graje vredna in usmerjena proti tožnici na delovnem mestu oziroma v zvezi z delom, je tožnico trpinčila, zato ji je ta skladno s 7. alinejo 112. člena ZDR utemeljeno podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
ugotovitev obstoja izvenzakonske skupnosti - pravni standard - obstoj življenjske skupnosti - posebno in skupno premoženje - delež na skupnem premoženju
Nesoglasja in prepiri med partnerjema, pa tudi dogovor o prenehanju skupnosti, ne izključujejo avtomatično obstoja zunajzakonske skupnosti.
Besedna zveza "fashion week" oziroma okrajšava v obliki kombinacije črk "FW" označuje teden mode. "Fashion week" je dogodek, ki se nanaša na modo in se odvija po celem svetu. Takšen splošen pojem pa ne ustvarja nobenega razlikovalnega učinka glede izvora blaga ali storitve. Zato tožeča stranka z vključitvijo spornih besed oziroma kombinacij črk v figurativno znamko ni pridobila izključne pravice do uporabe le-teh na trgu festivalov, povezanih z modo.