Izdano soglasje, kot podlaga za nastanek stvarne služnosti, obligacijsko-pravno ne more zavezovati toženih strank. Pri izdaji soglasja niso sodelovali, so pa kasneje pridobili lastninsko pravico na bremen prosti nepremičnini, ki je predmet soglasja.
Predpogoj za izvršljivost tožbenega zahtevka, ki se glasi na izstavitev zemljiškoknjižne listine, primerne za vpis stvarne služnosti v zemljiško knjigo, je ustrezna opredelitev gospodujoče in služne stvari.
podlaga za prenos premoženja v državno last - grožnja predstavnika oblasti - oblastno ravnanje - aktivna legitimacija
Kot razlog za uporabo 5.čl. ZDen je nedvomno šteti tudi zgolj grožnje z oblastnim ravnanjem, da bo v primeru upiranja lastniku odvzeto premoženje z razlastitvijo brez nadomestila.
Ni dovolj, da stranka plača sodno takso, kot zatrjuje tožnica, da je storila, ampak mora dokazilo o plačilu sodne takse tudi predložiti sodišču, niti ni dolžnost sodišča, da opravi poizvedbe, ali je bila sodna taksa plačana.
Čeprav se odškodninski zahtevek in zahtevek za uporabo tuje stvari načeloma ne izključujeta, pa se zahtevka, ki ju je v tej zadevi iztoževala tožnica za isto obdobje enkrat pod pravno podlago neupravičene obogatitve, drugič pa kot odškodnino, izključujeta.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložen in utemeljen ugovor
Dolžnik ob zatrjevanju pravno pomembnih dejstev, ki bi sicer imele lahko za posledico zavrnitev tožbenega zahtevka, če bi se izkazala za resnična, za ta dejstva ni predložil ustreznih dokazov.
Po 15. členu ZHKS za svoje obveznosti odgovarja hranilnokreditna služba z vsemi sredstvi, s katerimi razpolaga. Če sredstva hranilnokreditne službe ne zadoščajo za poravnavo njenih obveznosti, odgovarjajo po določbah 2.odst.15.čl. ZHKS za obveznosti ustanoviteljice hranilnokreditne službe s svojimi sredstvi solidarno in neomejeno. To pa pomeni, da so se hranilnokreditne službe organizirale v organizacijski obliki družb z neomejeno odgovornostjo.
Skladno z 2. odst. 267. čl. ZGD lahko sodišče odpokliče člana nadzornega sveta iz utemeljenih razlogov. Ravnanje člana nadzornega sveta, katerega odpoklic se predlaga, v zvezi z njegovim delom oz. članstvom v nadzornem svetu, mora biti torej v zvezi z delovanjem v okviru pristojnosti nadzornega sveta.
ZIZ člen 62, 62/2, 62, 62/2. ZPP člen 496, 496/1, 496, 496/1.
postopek za izdajo plačilnega naloga - napoved pritožbe - rok
Institut napovedi pritožbe ne velja le v postopku v sporih majhne vrednosti ampak tudi v postopkih za izdajo plačilnega naloga, ne glede na vrednost spora.
Po mnenju pritožbenega sodišča v predmetnem primeru ne gre za dejansko stanje kot ga ima v mislih določilo 138. čl. ZPPSL. Po tem določilu se šteje za terjatve, ki so bile prijavljene na oklic za sklenitev prisilne poravnave, da so bile prijavljene tudi v stečajnem postopku. Vendar pa to določilo velja le v primeru, ko se je po začetku postopka za prisilno poravnavo nadaljeval stečajni postopek po uradni dolžnosti, ne pa tudi v primeru, ko je do ustavitve postopka za prisilno poravnavo prišlo zaradi umika predlagatelja, stečajni postopek pa se je začel na nov predlog predlagatelja. V takem primeru je treba v stečajnem postopku tako kot v vsakem drugem stečajnem postopku, terjatve prijaviti v roku, kot je določen v oklicu o začetku stečajnega postopka, torej v roku dveh mesecev od objave oklica v Uradnem listu RS.
Dolžnik je v ugovoru zoper sklep o izvršbi navajal, da obstaja njegova nasprotna terjatev, vendar pa ni določno navedel zneska, glede katerega je opravljal pobot. Tak ugovor ne more biti obrazložen in s tem tudi ne utemeljen.
bistvena kršitev pravdnega postopka - sodelovanje v postopku
Toženec je imel ves čas postopka pooblaščenca, ki je v postopku tudi sodeloval, tako da ni mogoče govoriti o tem, da tožencu ni bilo omogočeno sodelovanje v postopku.
Po 2. odstavku 118. člena ZDR sodišče samo odloči o sodni razvezi pogodbe o zaposlitvi ne glede na predlog delavca. Delodajalec mora najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo navajati dejstva in ponuditi dokaze v zvezi s sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi, kasneje pa le ob pogojih iz 2. odstavka 286. člena ZPP, sicer je prekludiran. Le delavec lahko predlaga sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi vse do zaključka glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje (1. in 3. odstavek 118. člena ZDR).
začasna odredba - predlog za prenehanje začasne odredbe
Dolžnik mora v predlogu za prenehanje začasne odredbe zatrjevati poznejše spremembe okoliščin, zaradi katerih je bila začasna odredba izdana, in to do te mere, da odredba ni več potrebna; to povsem jasno izhaja iz 2. odst. 278. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ).
S tem, ko sta toženi stranki le pavšalno prerekali navedbe tožeče stranke v tožbi „v celoti“, pač ni mogoče trditi, da sta uveljavljali njegov morebitni soprispevek pri škodnem dogodku.
zmotna uporaba materialnega prava - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - nadomestna izpolnitev
Dejanske navedbe, ki jih ponuja toženec v predmetni pravdi, ne pomenijo, da je tožena stranka ugovarjala terjatvi tožeče stranke v pobot svojo nasprotno terjatev iz drugega posla, ampak je šlo za to, da je toženec, namesto da bi mu tožeča stranka plačala računa v zneskih 33.810 in 34.875 DEM, pri tožniku kupil blago, ki je predmet vtoževanih računov. To pa pomeni, da je prišlo do nadomestne izpolnitve po 308. čl. Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR), kar pa pomeni, da tožeča stranka terjatve zoper toženo stranko več nima.
Z izjavo tožeče stranke, da od pogodbe odstopa, je prišlo do razveze le-te. To pa ima za posledico, kot je pravilno ugotovilo tudi sodišče prve stopnje, da je bila tožena stranka za sredstva, ki jih je prejela glede na podlago, ki se ni uresničila oz. je kasneje odpadla, neupravičeno obogatena.