Tožeča stranka je predlog utemeljevala s tem, da naj bi ji taka začasna odredba služila za podlago v drugem (inšpekcijskem) postopku. S tem pa tožena stranka nima nobene zveze, saj inšpekcijski postopek vodi upravna enota. Zato v obravnavanem primeru ne gre za takšno začasno odredbo, s katero bi bilo potrebno zavarovati bodočo terjatev, ki jo bo tožeča stranka po pričakovanju na podlagi sodbe v tej pravdi pridobila zoper toženo.
Ni dovolj, da stranka plača sodno takso, kot zatrjuje tožnica, da je storila, ampak mora dokazilo o plačilu sodne takse tudi predložiti sodišču, niti ni dolžnost sodišča, da opravi poizvedbe, ali je bila sodna taksa plačana.
razmerja med starši in otroki - začasna odredba - ureditev stikov med starši in otrokom - varstvo koristi otroka
Glavno vodilo pri odločanju o začasnih odredbah v razmerjih med starši in otroki je otrokova korist in jo sodišče izda, če ugotovi, da bi brez začasne odredbe lahko nastala otroku nepopravljiva ali težko popravljiva škoda. Kot pravica staršev in otroka pridejo namreč stiki načeloma v poštev v vseh situacijah, v katerih živi otrok ločeno od enega ali od obeh staršev, ne glede na razlog, ki je pripeljal do ločenega življenja.
ZST člen 11, 11/1, 11/3, 11, 11/1, 11/3. ZJS člen 1, 1/1, 1, 1/1.
oprostitev plačila sodnih taks - status pravne osebe javnega prava
1. odst. 11. člena ZST ne omenja pravnih oseb, ustanovljenih s strani lokalnih samoupravnih skupnosti, zato se taksna oprostitev, določena za lokalne samoupravne skupnosti, nanje ne more raztezati.
Čeprav se odškodninski zahtevek in zahtevek za uporabo tuje stvari načeloma ne izključujeta, pa se zahtevka, ki ju je v tej zadevi iztoževala tožnica za isto obdobje enkrat pod pravno podlago neupravičene obogatitve, drugič pa kot odškodnino, izključujeta.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložen in utemeljen ugovor
Dolžnik ob zatrjevanju pravno pomembnih dejstev, ki bi sicer imele lahko za posledico zavrnitev tožbenega zahtevka, če bi se izkazala za resnična, za ta dejstva ni predložil ustreznih dokazov.
začasna odredba - predlog za prenehanje začasne odredbe
Dolžnik mora v predlogu za prenehanje začasne odredbe zatrjevati poznejše spremembe okoliščin, zaradi katerih je bila začasna odredba izdana, in to do te mere, da odredba ni več potrebna; to povsem jasno izhaja iz 2. odst. 278. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ).
Skladno z 2. odst. 267. čl. ZGD lahko sodišče odpokliče člana nadzornega sveta iz utemeljenih razlogov. Ravnanje člana nadzornega sveta, katerega odpoklic se predlaga, v zvezi z njegovim delom oz. članstvom v nadzornem svetu, mora biti torej v zvezi z delovanjem v okviru pristojnosti nadzornega sveta.
S tem, ko sta toženi stranki le pavšalno prerekali navedbe tožeče stranke v tožbi „v celoti“, pač ni mogoče trditi, da sta uveljavljali njegov morebitni soprispevek pri škodnem dogodku.
bistvena kršitev pravdnega postopka - sodelovanje v postopku
Toženec je imel ves čas postopka pooblaščenca, ki je v postopku tudi sodeloval, tako da ni mogoče govoriti o tem, da tožencu ni bilo omogočeno sodelovanje v postopku.
Če je prekršek mogoče izvršiti z dvema izvršitvenima dejanjema, mora biti iz izreka razvidno, katero od možnih izvršitvenih dejanj se očita obdolžencu.
Dolžnik je v ugovoru zoper sklep o izvršbi navajal, da obstaja njegova nasprotna terjatev, vendar pa ni določno navedel zneska, glede katerega je opravljal pobot. Tak ugovor ne more biti obrazložen in s tem tudi ne utemeljen.
ZIZ člen 62, 62/2, 62, 62/2. ZPP člen 496, 496/1, 496, 496/1.
postopek za izdajo plačilnega naloga - napoved pritožbe - rok
Institut napovedi pritožbe ne velja le v postopku v sporih majhne vrednosti ampak tudi v postopkih za izdajo plačilnega naloga, ne glede na vrednost spora.
Po 2. odstavku 118. člena ZDR sodišče samo odloči o sodni razvezi pogodbe o zaposlitvi ne glede na predlog delavca. Delodajalec mora najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo navajati dejstva in ponuditi dokaze v zvezi s sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi, kasneje pa le ob pogojih iz 2. odstavka 286. člena ZPP, sicer je prekludiran. Le delavec lahko predlaga sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi vse do zaključka glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje (1. in 3. odstavek 118. člena ZDR).
Po mnenju pritožbenega sodišča v predmetnem primeru ne gre za dejansko stanje kot ga ima v mislih določilo 138. čl. ZPPSL. Po tem določilu se šteje za terjatve, ki so bile prijavljene na oklic za sklenitev prisilne poravnave, da so bile prijavljene tudi v stečajnem postopku. Vendar pa to določilo velja le v primeru, ko se je po začetku postopka za prisilno poravnavo nadaljeval stečajni postopek po uradni dolžnosti, ne pa tudi v primeru, ko je do ustavitve postopka za prisilno poravnavo prišlo zaradi umika predlagatelja, stečajni postopek pa se je začel na nov predlog predlagatelja. V takem primeru je treba v stečajnem postopku tako kot v vsakem drugem stečajnem postopku, terjatve prijaviti v roku, kot je določen v oklicu o začetku stečajnega postopka, torej v roku dveh mesecev od objave oklica v Uradnem listu RS.
V pogodbi o zaposlitvi sta se stranki dogovorili, da za toženca konkurenčna klavzula velja 2 leti po prenehanju delovnega razmerja pri tožeči stranki, za spoštovanje te konkurenčne klavzule pa tožencu pripada odškodnina v višini realizirane provizije v zadnjih treh mesecih pred prenehanjem delovnega razmerja. Takšna odškodnina, ki je lahko tudi ni bilo (kar pomeni, da toženec do odškodnine sploh ne bi bil upravičen), ne predstavlja ustreznega nadomestila za spoštovanje konkurenčne klavzule. Pogodbeno določilo o odškodnini za kršitev konkurenčne klavzule je v nasprotju z začeli pravne in socialne države in je zato nično.
zmotna uporaba materialnega prava - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - nadomestna izpolnitev
Dejanske navedbe, ki jih ponuja toženec v predmetni pravdi, ne pomenijo, da je tožena stranka ugovarjala terjatvi tožeče stranke v pobot svojo nasprotno terjatev iz drugega posla, ampak je šlo za to, da je toženec, namesto da bi mu tožeča stranka plačala računa v zneskih 33.810 in 34.875 DEM, pri tožniku kupil blago, ki je predmet vtoževanih računov. To pa pomeni, da je prišlo do nadomestne izpolnitve po 308. čl. Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR), kar pa pomeni, da tožeča stranka terjatve zoper toženo stranko več nima.