Ne drži pritožnikova razlaga, da je mogoče prikrito stvar kupiti le od storilca temeljnega kaznivega dejanja, saj za obstoj kaznivega dejanja prikrivanja ni potrebno, da bi bil storilec temeljnega kaznivega dejanja sploh obsojen in je torej lahko celo še neznan. V takšnem primeru bi po pritožnikovi razlagi z nakupom s kaznivim dejanjem pridobljene stvari ne bilo mogoče storiti kaznivega dejanja prikrivanja, medtem ko bi to bilo mogoče z vsakim drugim prikrivalčevim načinom pridobitve te iste stvari, kar je vsekakor nelogično in nesmiselno. Po drugi strani pa bi v takšnem primeru lahko šlo celo za nakup stvari od dejanskega storilca temeljnega kaznivega dejanja, ki pa kot tak še ne bi bil identificiran in obsojen, a kljub temu storitev kaznivega dejanja prikrivanja ne bi bila mogoča – kar se prav tako izkaže kot povsem nesprejemljiva razlaga obravnavane izvršitvene oblike kaznivega dejanja prikrivanja.
Pritožbeno sodišče ob tem dodaja, da je bil v prvostopenjski sodbi naveden napačen pravni pouk, in sicer, da je pritožbo zoper prvostopenjsko sodbo mogoče vložiti „v roku 15-ih dni od dneva pismenega prejema sodbe...“, čeprav je glede na 3. odst. 443. čl. ZKP pritožba zoper sodbo okrajnega sodišča dovoljena v roku 8-ih dni od vročitve prepisa sodbe. Zagovornik obdolženca (in enako obdolženec sam) je pisni odpravek sodbe prejel 9.6.2006, pritožbo pa vložil 23.6.2006, torej po preteku 8-dnevnega roka, a znotraj 15-dnevnega roka, ki ga je navedlo prvostopenjsko sodišče v pravnem pouku. Čeprav je zagovornik tako zamudil zakonsko določen rok, je pritožbeno sodišče ni zavrglo, ampak jo vsebinsko obravnavalo, saj je ocenilo, da napačen pravni pouk v izpodbijani sodbi ne more biti upoštevan v škodo obdolžena. Slednji je namreč lahko povsem utemeljeno zaupal v pravilnost pravnega pouka in mu zato ni mogoče odreči pravice, da pritožbo vloži v roku, ki mu ga je na ta način določilo samo sodišče. Glede na 1. odst. 75. čl. ZKP pa je zagovornik upravičen v korist obdolženca storiti vse, kar sme storiti sam obdolženec in tako je treba razlagati tudi pravico zagovornika do vložitve pritožbe po preteku zakonsko določenega roka, a znotraj roka, ki ga je sicer (napačno) določilo prvostopenjsko sodišče v danem pravnem pouku.
ZGD člen 13, 27, 27/4, 13, 27, 27/4. ZSReg člen 30, 30/2, 30, 30/2. ZJRS člen 17, 33, 33/1, 17, 33, 33/1.
firma družbe - jezik - pravni interes za pritožbo
Niti ZJRS, niti kak drug zakon ne nalaga že registriranim pravnim osebam uskladitev njihovih firm z ZJRS. Edina izjema je 33. čl. ZJRS, ki predpisuje uskladitev poimenovanja že registriranih pravnih oseb z določbami njegovega 17. čl., kadar želi pravna oseba po uveljavitvi tega zakona vpisati v sodni register spremembo svoje firme.
Noben zakon kot posledice neuskladitve že vpisane firme družbe ne predvideva izbrisa družbe iz sodnega registra. To pa pomeni, da tudi v primeru, če predlagatelj v obravnavanem primeru v sodnem registru že vpisane sporne firme ne bi hotel uskladiti s 17. čl. ZJRS, do uskladitve njegove firme ne more priti. Edina posledica bi bila zavrnitev predlaganega vpisa preoblikovanja družbe iz družbe z neomejeno odgovornostjo v družbo z omejeno odgovornostjo (2. odst. 30. čl. ZSReg), njegova firma s spornim fantazijski poimenovanjem G. B. pa bi ostala vpisana v sodni register.
Materialnopravno podlago za odločitev o upravičenosti zavarovanca do zavarovalnine iz sklenjenega nezgodnega zavarovanja predstavljajo zavarovalna pogodba ter pogoji, ki so običajno njen sestavni del, pri čemer so takšni pogoji praviloma navedeni v zavarovalni polici.
ZOR člen 154, 154/1, 158, 170, 170/1, 170/2, 154, 154/1, 158, 170, 170/1, 170/2. OZ člen 131, 131/1, 135, 147, 147/1, 147/2, 131, 131/1, 135, 147, 147/1, 147/2.
odgovornost za drugega - odgovornost za delavce - odgovornost delodajalca - odgovornost delavca - namen - naklep
Toženec, ki je sicer nedvomno usmrtil tožnikova psa, tega ni storil z namenom, da bi tožniku povzročil škodo, zato ob dejstvu, da je svoje dejanje (škodni dogodek) povzročil kot delavec, ni odškodninsko odgovoren.
Namen (naklep) je v civilnem pravu vselej usmerjen k povzročitvi določene škode.
Obstoj obveznosti izpolnitve pogodbe ene stranke iz dvostranske pogodbe je odvisen tudi od tega ali druga stranka izpolnjuje oziroma ali je pripravljena izpolnjevati svoje obveznosti, razen če je postala izpolnitev obveznosti ene stranke v dvostranski pogodbi nemogoča zaradi dogodka, za katerega odgovarja druga stranka.
ZZVZZ člen 80, 80/3, 81, 81/2, 81/2-1, 82, 80, 80/3, 81, 81/2, 81/2-1, 82. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232, 232.
nezmožnost za delo zaradi poškodbe - delo
Ob ugotavljanju začasne nezmožnosti za delo je pravno relevantno vse delo, ki ga zavarovanec opravlja. Če je zavarovanec glede na zdravstveno stanje začasno nezmožen le za nekatere naloge iz svojega dela, se mu prizna začasna nezmožnost za delo, četudi te naloge ne bi predstavljale pretežnega delokroga delovnega procesa.
pristojnost - odškodninski spor - delo - v zvezi z delom - zavarovalnica
Za odločanje v odškodninskem sporu med oškodovancem, ki mu je škoda nastala na delu ali v zvezi z delom in zavarovalnico (delodajalec ni tožen), je pristojno redno sodišče.
sklep o izločitvi listin - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - kršitev pravice do pravnega sredstva
Ker je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu navedlo le, da se iz spisa izločijo listine na določenih listovnih številkah, ne da bi navedlo, katere listine so to in na podlagi katere zakonske določbe, in iz katerih razlogov, odločbe sploh ni mogoče preizkusiti. Le obrazložena sodna odločba je neločljiv del poštenega postopka.
ZPN člen 7, 7. ZPP člen 108, 185, 187, 108, 185, 187. SPZ člen 10, 10.
ugotovitev lastninske pravice - priposestvovanje - razširitev tožbe - sosporništvo
1. Navedba tožeče stranke, da "tožbeni zahtevek razširja na pravne prednike (dediče) S.B., v kolikor to niso že ostale tožene stranke", ni razumljiva in je nepopolna, zato bi moralo sodišče prve stopnje postopati po 108. členu ZPP in od tožeče stranke zahtevati, da tako vlogo popravi in dopolni.
2. Pogoj za dopustnost subjektivne spremembe tožbe je soglasje novega toženca. Pogoja soglasja novega toženca za subjektivno spremembo tožbe sodišče ne more nadomestiti s svojo odobritvijo tako, kot to velja pri objektivni spremembi tožbe.
3. Sodišče prve stopnje bi moralo izhajati iz dejstva, ki je nesporno, to je, da so tožene stranke v zemljiški knjigi vpisane kot (so)lastnice na sporni nepremičnini, zato vprašanje priposestvovanja za obravnavano zadevo ni pravnorelevantno, temveč je pravnorelevantno vprašanje, ali je taka vknjižba iz materialnopravnega razloga neveljavna, kot trdi tožeča stranka.
Določba 379. čl. ZOR je upoštevana za vse terjatve, ki so bile ugotovljene s pravnomočno sodno odločbo in zanje velja desetletni zastaralni rok. Ta rok pa ne velja za toženko, kajti toženka je k dolgu pristopila pred tem, ko je tožeča stranka zoper glavno dolžnico dosegla izvršilni naslov. Za toženo stranko, kot je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo velja triletni zastaralni rok.
S tožbo v zadevi P predlagatelja zahtevata, da sodišče ugotovi, da je bila pogodba o dosmrtnem preživljanju med njunim pokojnim očetom in toženko fiktivna in simuliran pravni posel, da gre dejansko za darilno pogodbo ter da mora toženka darilo vrniti v zapuščino. Gre za obligacijskopravni spor, na podlagi zahtevkov iz tožbe bi namreč kvečjemu nastala obveznost vrnitve darila v zapuščino.
posledica začasne odredbe - namen predlagane začasne odredbe
Če sodišče izda začasno odredbo in z njo prepove lastniku odtujitev ali obremenitev nepremičnine, je posledica take odredbe omejitev dolžnikove razpolagalne sposobnosti.
Določitev višine preživnine za otroka - porazdelitev bremena preživljanja med oba starša.
Pritožbeno sodišče se strinja z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da vsakodnevna skrb (kuhanje, pranje, likanje, spremljanje domačih nalog, nega v bolezni) predstavlja večje breme od tožnikovih stroškov v času stikov (posebej še, ker je velik del stroškov, upoštevanih pri določitvi preživnine, neodvisnih od tega, ali je mladoletna hči pri očetu, npr. stroški v zvezi s šolo, z zdravstvenimi preparati, z vožnjo na izvenšolske dejavnosti, s knjigami, večji del stroškov za obleko in obutev in podobno).
zaznamba nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa
Po določbi 98.čl. Zakona o zemljiški knjigi zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti odloči o zaznambi prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine oziroma pravice na nepremičnini, ki je vpisana v zemljiški knjigi, na podlagi začasne odredbe, izdane v zavarovanje denarne oziroma nedenarne terjatve proti zemljiškoknjižnemu lastniku oziroma imetniku drugih stvarnih pravic, ki so predmet začasne odredbe.
ZOR člen 73, 73. ZPP člen 108, 180, 285, 108, 180, 285.
popolna tožba - materialno procesno vodstvo - konvalidacija - izročitev nepremičnine v posest
Dolžnost sodišča glede materialno pravdnega vodstva v smislu 285. člena ZPP je, da med drugim na obravnavi skrbi, da se dopolnijo nepopolne navedbe strank o pomembnih dejstvih in ponudijo ali dopolnijo dokazila, ki se nanašajo na navedbe strank. Namen teh dejanj je, da se ugotovi sporen dejanski stan in sporno pravno razmerje, pomembno za odločbo. Gre tako za (tudi v smislu določb 284. člena ZPP) odpravo pomanjkljivosti glede trditev tožeče in pa tudi tožene stranke.
URS člen 25, 25. ZPP člen 86, 339, 394, 86, 339, 394.
predlog za obnovo postopka – pravica do pritožbe – absolutna bistvena kršitev postopka – pooblastilo
Pritožba zoper sodno odločbo je devolutivno pravno sredstvo, o katerem odloča sodišče druge stopnje v senatu treh višjih sodnikov. Če odloči o njej sodišče prve stopnje, stori s tem absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 1. točke 2. odst. 339. člena ZPP.