Ne drži pritožnikova razlaga, da je mogoče prikrito stvar kupiti le od storilca temeljnega kaznivega dejanja, saj za obstoj kaznivega dejanja prikrivanja ni potrebno, da bi bil storilec temeljnega kaznivega dejanja sploh obsojen in je torej lahko celo še neznan. V takšnem primeru bi po pritožnikovi razlagi z nakupom s kaznivim dejanjem pridobljene stvari ne bilo mogoče storiti kaznivega dejanja prikrivanja, medtem ko bi to bilo mogoče z vsakim drugim prikrivalčevim načinom pridobitve te iste stvari, kar je vsekakor nelogično in nesmiselno. Po drugi strani pa bi v takšnem primeru lahko šlo celo za nakup stvari od dejanskega storilca temeljnega kaznivega dejanja, ki pa kot tak še ne bi bil identificiran in obsojen, a kljub temu storitev kaznivega dejanja prikrivanja ne bi bila mogoča – kar se prav tako izkaže kot povsem nesprejemljiva razlaga obravnavane izvršitvene oblike kaznivega dejanja prikrivanja.
Pritožbeno sodišče ob tem dodaja, da je bil v prvostopenjski sodbi naveden napačen pravni pouk, in sicer, da je pritožbo zoper prvostopenjsko sodbo mogoče vložiti „v roku 15-ih dni od dneva pismenega prejema sodbe...“, čeprav je glede na 3. odst. 443. čl. ZKP pritožba zoper sodbo okrajnega sodišča dovoljena v roku 8-ih dni od vročitve prepisa sodbe. Zagovornik obdolženca (in enako obdolženec sam) je pisni odpravek sodbe prejel 9.6.2006, pritožbo pa vložil 23.6.2006, torej po preteku 8-dnevnega roka, a znotraj 15-dnevnega roka, ki ga je navedlo prvostopenjsko sodišče v pravnem pouku. Čeprav je zagovornik tako zamudil zakonsko določen rok, je pritožbeno sodišče ni zavrglo, ampak jo vsebinsko obravnavalo, saj je ocenilo, da napačen pravni pouk v izpodbijani sodbi ne more biti upoštevan v škodo obdolžena. Slednji je namreč lahko povsem utemeljeno zaupal v pravilnost pravnega pouka in mu zato ni mogoče odreči pravice, da pritožbo vloži v roku, ki mu ga je na ta način določilo samo sodišče. Glede na 1. odst. 75. čl. ZKP pa je zagovornik upravičen v korist obdolženca storiti vse, kar sme storiti sam obdolženec in tako je treba razlagati tudi pravico zagovornika do vložitve pritožbe po preteku zakonsko določenega roka, a znotraj roka, ki ga je sicer (napačno) določilo prvostopenjsko sodišče v danem pravnem pouku.
sklep o izločitvi listin - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - kršitev pravice do pravnega sredstva
Ker je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu navedlo le, da se iz spisa izločijo listine na določenih listovnih številkah, ne da bi navedlo, katere listine so to in na podlagi katere zakonske določbe, in iz katerih razlogov, odločbe sploh ni mogoče preizkusiti. Le obrazložena sodna odločba je neločljiv del poštenega postopka.
ZPN člen 7, 7. ZPP člen 108, 185, 187, 108, 185, 187. SPZ člen 10, 10.
ugotovitev lastninske pravice - priposestvovanje - razširitev tožbe - sosporništvo
1. Navedba tožeče stranke, da "tožbeni zahtevek razširja na pravne prednike (dediče) S.B., v kolikor to niso že ostale tožene stranke", ni razumljiva in je nepopolna, zato bi moralo sodišče prve stopnje postopati po 108. členu ZPP in od tožeče stranke zahtevati, da tako vlogo popravi in dopolni.
2. Pogoj za dopustnost subjektivne spremembe tožbe je soglasje novega toženca. Pogoja soglasja novega toženca za subjektivno spremembo tožbe sodišče ne more nadomestiti s svojo odobritvijo tako, kot to velja pri objektivni spremembi tožbe.
3. Sodišče prve stopnje bi moralo izhajati iz dejstva, ki je nesporno, to je, da so tožene stranke v zemljiški knjigi vpisane kot (so)lastnice na sporni nepremičnini, zato vprašanje priposestvovanja za obravnavano zadevo ni pravnorelevantno, temveč je pravnorelevantno vprašanje, ali je taka vknjižba iz materialnopravnega razloga neveljavna, kot trdi tožeča stranka.
ZOR člen 997, 1004, 1004/1, 1004/4, 1016, 997, 1004, 1004/1, 1004/4, 1016.
leasing pogodba - prekinitev poroštva
Pritožnica zmotno meni, da je bila pogodba avtomatično prekinjena že s tem, ko sama kot leasingojemalec ni plačala dveh anuitet oziroma leasing obrokov. Če bi takšna njena razlaga obveljala, bi bil izjalovljen namen poroštva, to pa je prav zaveza poroka, da plača upniku veljavno in zapadlo obveznost njegovega dolžnika, če slednji tega ne bi storil (997. člen ZOR). Šele v primeru neplačila glavnega dolžnika namreč pri poroštvu oživi porokova obveznost do upnika. Drugače povedano: če bi glavni dolžnik kot leasingojemalec redno plačeval svoje obveznosti do leasingodajalca, bi bil porok prost svojih obveznosti iz poroštvenega razmerja z upnikom. Namen poroštva je prav utrditev pogodbene obveznosti glavnega dolžnika in večje varstvo upniku, da bo sprejeta pogodbena obveznost glavnega dolžnika izpolnjena, zato je pravilen zaključek prvostopenjskega sodišča, da bi bila v smislu 4. odstavka 11. člena pogodbe le ta avtomatično prekinjena le v primeru, če tudi porok ne bi plačal obveznosti tožene stranke kot leasingojemalca.
ZOR člen 154, 154/1, 158, 170, 170/1, 170/2, 154, 154/1, 158, 170, 170/1, 170/2. OZ člen 131, 131/1, 135, 147, 147/1, 147/2, 131, 131/1, 135, 147, 147/1, 147/2.
odgovornost za drugega - odgovornost za delavce - odgovornost delodajalca - odgovornost delavca - namen - naklep
Toženec, ki je sicer nedvomno usmrtil tožnikova psa, tega ni storil z namenom, da bi tožniku povzročil škodo, zato ob dejstvu, da je svoje dejanje (škodni dogodek) povzročil kot delavec, ni odškodninsko odgovoren.
Namen (naklep) je v civilnem pravu vselej usmerjen k povzročitvi določene škode.
statusne spremembe zaradi oddelitve dela premoženja
ZGD v 533.m členu posebej ureja varstvo upnikov in imetnikov posebnih pravic v primeru statusne spremembe zaradi oddelitve dela premoženja prenosne družbe na prevzemno družbo, kar je sicer bil bil predmet tega postopka. To pa pomeni, da imajo upniki možnost v okviru navedene določbe ZGD zavarovati svoje terjatve, ki jih imajo do prenosne družbe. Zato njihova udeležba v registrskem postopku v zvezi s statusnimi spremembami zaradi oddelitve dela premoženja ni dovoljena.
Materialnopravno podlago za odločitev o upravičenosti zavarovanca do zavarovalnine iz sklenjenega nezgodnega zavarovanja predstavljajo zavarovalna pogodba ter pogoji, ki so običajno njen sestavni del, pri čemer so takšni pogoji praviloma navedeni v zavarovalni polici.
ZZVZZ člen 80, 80/3, 81, 81/2, 81/2-1, 82, 80, 80/3, 81, 81/2, 81/2-1, 82. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232, 232.
nezmožnost za delo zaradi poškodbe - delo
Ob ugotavljanju začasne nezmožnosti za delo je pravno relevantno vse delo, ki ga zavarovanec opravlja. Če je zavarovanec glede na zdravstveno stanje začasno nezmožen le za nekatere naloge iz svojega dela, se mu prizna začasna nezmožnost za delo, četudi te naloge ne bi predstavljale pretežnega delokroga delovnega procesa.
najemnina (tudi) kot pravni pojem – nezmožnost preizkusa odločbe – pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih
Pojem najemnine ni le ekonomske narave (ta je v domeni izvedenca), pač pa tudi pravne, pri čemer je glede na sprejeto stališče sodne prakse uporabnina enaka znesku povprečne tržne najemnine za uporabljeno stvar. Tožnik po nasprotni tožbi bi lahko v primeru, če bi svoj delež nepremičnine oddal, zanj dobil profitno najemnino. Enako bi toženka po nasprotni tožbi, če bi želela najeti tak del stanovanjske hiše kot ga predstavlja tožnikov del, morala zanj plačati profitno najemnino.
ZKZ člen 71, 71/3, 84, 115, 115/2. ZZK-1 člen 40, 148, 246, 246/1.
komasacija – pridobitev lastninske pravice z vpisom v zemljiško knjigo – pravnomočna odločba o novi razdelitvi zemljišča kot podlaga za vpis
Po 3. odst. 71. čl. ZKZ komasacijski udeleženci postanejo lastniki zemljišča z vpisom pravnomočne odločbe o novi razdelitvi zemljišča v zemljiško knjigo.
ZIZ člen 189, 189/4, 200a, 200b, 189, 189/4, 200a, 200b.
domik nepremičnine kupcu - izjava o povezanosti z upnikom
Po določbi 4. odst. 189.čl. ZIZ je ponudnik, ki je ponudil na dražbi najvišjo ceno, in ki mu je domaknjena nepremičnina, v primeru iz 200.a čl. tega zakona dolžan dati izjavo ali je z upnikom povezana oseba po določbi 200.b čl. tega zakona. Primer iz 200.a čl. pa v konkretni zadevi ni podan, saj je nepremičnina prodana za višji znesek od izklicne cene, torej od ugotovljene vrednosti.
Že zaradi tega so pritožnikove navedbe v pritožbenem postopku uveljavljene prepozno, saj ni izkazal nobenega pravno relevantnega razloga, ki bi v smislu prej navedene procesne določbe omogočalo upoštevanje v pritožbi prvič navedenih dejstev.
ugovor tretjega - denarna kazen - reformatio in peius
Kazen v višini 300.000,00 SIT je po stališču pritožbenega sodišča prej prenizka kot previsoka za 3-letno uspešno izmikanje cenitvi nepremičnine v izvršilnem postopku, ki teče na podlagi izvršilnega naslova, sodbe, ki je postala pravnomočna 11.06.2002, vendar pritožbeno sodišče zaradi načela prepovedi reformatio in peius kazni ni moglo zvišati (359. člen v zvezi s 366. členom ZPP in členom 15 ZIZ).
denarna renta - odškodnina za nepremoženjsko škodo
Glede na nesporno dejstvo, da je bila tožnica ob nesreči stara šele 8 let pa je zmoten zaključek sodišča prve stopnje, da samo zato nima pravice do denarne rente. Sodišče prve stopnje ugotavlja, da je tožnica pridobila srednješolsko izobrazbo in je jasno, da jo je pridobila po in ne pred nesrečo, saj je bila takrat stara 8 let. Ugotovitve sodišča, da se je tožnica z veliko težavo po oceni zadostno usposobila za strojepisje, torej ne pomeni, da bi se tožnica v kolikor nesreče ne bi bilo, prav tako s težavo usposobila za strojepisje, saj je šolo končala po nesreči in je nesreča nedvomno vplivala tudi na njen šolski uspeh. Razlogovanje sodišče, da tožnica administrativnih del ne bo mogla opravljati zaradi bolezni, ki jo je imela že pred nesrečo, pa ne izhaja iz nobenega izvedenega dokaza saj je že z odločbo z dne tožnici priznana invalidnost II. kategorije, ki je 80 % posledica nesreče in le 20 % posledica njene prejšnje bolezni.
Tožeča stranka utemeljeno graja sklep sodišča prve stopnje tožeča stranka glede odločitve o ugovoru pasivne legitimacije toženih strank. Tudi če drži, da je do dejanja prvotožene stranke prišlo brez predhodnega dogovora, je pasivna legitimacija ostalih treh toženih strank podana, saj se od dejanja niso ogradile, dejanje pa je bilo storjeno v njihovo korist. Pri tem ni pomembno, ali so tudi same odstranile ograjo, pač pa dejstvo, razvidno iz omenjenega odgovora pooblaščenca, da so poleg prvotožene stranke, tudi druga, tretja in četrta tožena stranka na poziv pooblaščenca tožeče stranke pred vložitvijo tožbe odklonile mirno vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja, to je, namestitev ograje na mesto, kjer je stala pred odstranitvijo. Ob pravilni uporabi materialnega prava se tako izkaže, da je tožbeni zahtevek utemeljen tudi zoper drugo, tretjo in četrto toženo stranko.
URS člen 25, 25. ZPP člen 86, 339, 394, 86, 339, 394.
predlog za obnovo postopka – pravica do pritožbe – absolutna bistvena kršitev postopka – pooblastilo
Pritožba zoper sodno odločbo je devolutivno pravno sredstvo, o katerem odloča sodišče druge stopnje v senatu treh višjih sodnikov. Če odloči o njej sodišče prve stopnje, stori s tem absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 1. točke 2. odst. 339. člena ZPP.