sprememba tožbe – privolitev tožene stranke – dovolitev spremembe iz razloga smotrnosti – neizdaja sklepa o dopustitvi spremembe – relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Tožena stranka ni privolila v spremembo tožbe, vendar to še ne pomeni, da sodišče spremembe ne bi smelo dovoliti, nasprotno, iz 1. odstavka 185. člena ZPP izhaja, da sodišče dovoli spremembo tožbe tudi kadar toženec tej spremembi nasprotuje, če oceni, da je to smotrno za dokončno ureditev razmerij med strankama. Ni dvoma, da je sodišče prve stopnje tako ravnalo, čeprav o tem ni sprejelo posebnega (procesna) sklepa. Ta pomanjkljivost pa ni take narave, da bi vplivala na zakonitost in pravilnost izpodbijane sodbe, kar bi lahko predstavljalo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 1. odstavka 339. člena ZPP.
zaznamba nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa
Po določbi 98.čl. Zakona o zemljiški knjigi zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti odloči o zaznambi prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine oziroma pravice na nepremičnini, ki je vpisana v zemljiški knjigi, na podlagi začasne odredbe, izdane v zavarovanje denarne oziroma nedenarne terjatve proti zemljiškoknjižnemu lastniku oziroma imetniku drugih stvarnih pravic, ki so predmet začasne odredbe.
ugovor tretjega - denarna kazen - reformatio in peius
Kazen v višini 300.000,00 SIT je po stališču pritožbenega sodišča prej prenizka kot previsoka za 3-letno uspešno izmikanje cenitvi nepremičnine v izvršilnem postopku, ki teče na podlagi izvršilnega naslova, sodbe, ki je postala pravnomočna 11.06.2002, vendar pritožbeno sodišče zaradi načela prepovedi reformatio in peius kazni ni moglo zvišati (359. člen v zvezi s 366. členom ZPP in členom 15 ZIZ).
ZIZ člen 189, 189/4, 200a, 200b, 189, 189/4, 200a, 200b.
domik nepremičnine kupcu - izjava o povezanosti z upnikom
Po določbi 4. odst. 189.čl. ZIZ je ponudnik, ki je ponudil na dražbi najvišjo ceno, in ki mu je domaknjena nepremičnina, v primeru iz 200.a čl. tega zakona dolžan dati izjavo ali je z upnikom povezana oseba po določbi 200.b čl. tega zakona. Primer iz 200.a čl. pa v konkretni zadevi ni podan, saj je nepremičnina prodana za višji znesek od izklicne cene, torej od ugotovljene vrednosti.
Na podlagi določila prvega odstavka 318. člena Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR se, če se plačuje s posredovanjem banke ali druge organizacije, pri kateri ima upnik račun, šteje, da je dolg poravnan, ko prispe banki, pri kateri ima upnik račun, denarno nakazilo v dobro upnika. Glede na takšno zakonsko določilo pa je bil dolg poravnan 06.11.2000 in je zato zmoten zaključek sodišča prve stopnje, da je bila upnikova terjatev poravnana z dnem, ko je dolžnica dala svoji službi nalog za izplačilo.
Že zaradi tega so pritožnikove navedbe v pritožbenem postopku uveljavljene prepozno, saj ni izkazal nobenega pravno relevantnega razloga, ki bi v smislu prej navedene procesne določbe omogočalo upoštevanje v pritožbi prvič navedenih dejstev.
poškodba pri delu - pasivna legitimacija - pritožbena novota
Tožnik se je poškodoval na delovnem mestu v okviru svojega delovnega področja, ko je opravljal dela za tuj račun, to je za toženo stranko. Taka ugotovitev zadošča za nadaljnji sklep, da je bila tožena stranka kot delodajalec dolžna poskrbeti za tožnikovo varnost pri delu in v nadaljevanju, da je odgovorna za nastalo škodo.
S tožbo v zadevi P predlagatelja zahtevata, da sodišče ugotovi, da je bila pogodba o dosmrtnem preživljanju med njunim pokojnim očetom in toženko fiktivna in simuliran pravni posel, da gre dejansko za darilno pogodbo ter da mora toženka darilo vrniti v zapuščino. Gre za obligacijskopravni spor, na podlagi zahtevkov iz tožbe bi namreč kvečjemu nastala obveznost vrnitve darila v zapuščino.
Določba 379. čl. ZOR je upoštevana za vse terjatve, ki so bile ugotovljene s pravnomočno sodno odločbo in zanje velja desetletni zastaralni rok. Ta rok pa ne velja za toženko, kajti toženka je k dolgu pristopila pred tem, ko je tožeča stranka zoper glavno dolžnico dosegla izvršilni naslov. Za toženo stranko, kot je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo velja triletni zastaralni rok.
Določitev višine preživnine za otroka - porazdelitev bremena preživljanja med oba starša.
Pritožbeno sodišče se strinja z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da vsakodnevna skrb (kuhanje, pranje, likanje, spremljanje domačih nalog, nega v bolezni) predstavlja večje breme od tožnikovih stroškov v času stikov (posebej še, ker je velik del stroškov, upoštevanih pri določitvi preživnine, neodvisnih od tega, ali je mladoletna hči pri očetu, npr. stroški v zvezi s šolo, z zdravstvenimi preparati, z vožnjo na izvenšolske dejavnosti, s knjigami, večji del stroškov za obleko in obutev in podobno).
V sklepu o poplačilu upnikov in drugih oseb, ki uveljavljajo pravice do poplačila, lahko sodišče upošteva samo tiste terjatve, glede katerih je sklep o izvršbi postal pravnomočen najkasneje na dan razdelitvenega naroka (3.odst. 208.čl. ZIZ). Ta pogoj morajo izpolnjevati tudi terjatve oseb iz 3.tč. 1.odst. 197.čl. ZIZ. Terjatve teh oseb so privilegirane samo toliko, da imajo prednost pri poplačilu pred upniki, na predlog katerih je sodišče dovolilo nepremičninsko izvršbo.
stari ZDR – disciplinski postopek – odločba disciplinske komisije – vročanje – pooblaščenec – rok za ugovor
Ker je tožnika v disciplinskem postopku zastopal pooblaščenec, teče rok za ugovor zoper odločbo disciplinske komisije od tedaj, ko je bila ta odločba vročena pooblaščencu (ne glede na to, kdaj je bila vročena tožniku).
odpravnina - nadomestilo plače - direktor - razrešitev - pravica do obrambe - zagovor
Tožniku pravica do obrambe v postopku razrešitve z mesta direktorja ni bila zagotovljena niti v minimalnih okvirih, saj ga tožena stranka na sejo, na kateri je o tem odločala, ni vabila, ter mu ni vročila razširjenega predloga za razrešitev. Zaradi tega je njegov tožbeni zahtevek za plačilo odpravnine zaradi nezakonite predčasne razrešitve, ki je bila za ta primer predvidena v pogodbi o zaposlitvi, utemeljen.
Odpravnina zaradi predčasne razrešitve in nadomestilo plače za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, ki je neutemeljeni razrešitvi sledilo, se ne izključujeta in je tožnik upravičen tudi do reparacije za čas, ko dela zaradi nezakonite odločitve tožene stranke ni opravljal.
Bistvena kršitev določb kazenskega postopka po 1. točki 1. odst. 371. člena ZKP je podana, če je bilo sodišče nepravilno sestavljeno ali če je pri izrekanju sodbe sodeloval sodnik ali sodnik porotnik, ki ni sodeloval na glavni obravnavi ali je bil s pravnomočno odločbo izločen iz sojenja. Nepravilna sestava senata torej pomeni, da senat ni bil sestavljen tako, kot zahteva zakon, nepravilna sestava senata pa je seveda tudi takrat, kadar je nepravilno številčno razmerje med sodniki in sodniki porotniki. Razmerje predsednik senata in trije sodniki porotniki je nepravilno številčno razmerje. Takšna sestava senata je tako v nasprotju z določbo 25. člena ZKP. Za nepravilno sestavo senata gre, če je pri sprejemu sodbe sodeloval tudi nadomestni sodnik porotnik iz 290. člena ZKP.
Sodišče v obrazložitvi sodbe obrazloži vsa tista odločilna dejstva, ki so navedena v izreku sodbe in izhajajo iz opisa posameznih kaznivih dejanj. Navedeni morajo biti konkretni razlogi, zakaj sodišče določeno odločilno dejstvo, navedeno v sodbenem izreku v opisu dejanja, to je dejstvo, zaradi katerega šteje, da je obtoženec dejanje storil in da ga je storil tako, kot je v opisu dejanja navedeno, šteje za dokazano. Sodišče mora navesti konkretna dejstva in okoliščine, na podlagi katerih utemeljuje, da zagovor posameznega obtoženca ni verjeten oziroma zakaj zagovor posameznega obtoženca sprejema, kar mora utemeljiti v povezavi z izvedenimi dokazi in na podlagi teh dokazov napravljenimi dokaznimi zaključki. Enako morajo biti ocenjene izpovedbe prič ter drugi v postopku izvedeni dokazi. Če so bistvo dokaznega gradiva tako imenovani prisluhi, je potrebno v sodbi, v kateri so dokazni presoji podvrženi prisluhi kot dokazi, tudi v zvezi s prisluhi v povezavi z drugimi izvedenimi dokazi navesti, kateri izmed prisluhov dokazuje, katero izmed odločilnih dejstev in zakaj ter zakaj je njegova vsebina takšna, da sodišče z analizo prisluha šteje, da je določeno dejstvo dokazano. Skladno z določbo 7. odst. 364. člena ZKP je obrazložitev dejanskega stanja sestavljena v določitvi dejstev, ki jih je treba dokazati, sklepih o rezultatih dokaznega postopka ter oceni uspelosti dokazovanja po presoji sodišča pri navedbah, katera dejstva so dokazana oziroma nedokazana. Dokazne ocene pa ni in s tem tudi ne obrazložitve dejanskega stanja v sodbi, če je v sodbi naveden le potek dokaznega postopka, povzeta vsebina izvedenih dokazov oziroma dokaznega materiala brez njegove analize in ocene.
ZVCP-1 člen 122, 122/3, 132, 132/3, 122, 122/3, 132, 132/3.
preizkus alkoholiziranosti - odklonitev - novi dokazi in dejstva - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
V obravnavani zadevi je po mnenju pritožbenega sodišča, sodišče prve stopnje premalo pozornosti posvetilo dejstvu ali je obdolženec kritičnega dne potem, ko mu je policist odredil preizkus alkoholiziranosti z elektronskim alkotestom, sploh pihal v elektronski alkotest, torej sodišče prve stopnje ni nedvomno ugotovilo ali obdolženec sploh ni pihal v elektronski alkotest ali pa je začel pihati vanj, pa je s tem početjem predčasno prekinil sam. Kljub različnim izpovedbam prič M. in G. o tem dejstvu, kot to tudi upravičeno izpostavlja pritožba, pa je sodišče prve stopnje zaključilo, da ta razlika ni bistvena in ugotovilo, da obdolženec pihanja, torej preizkusa ni opravil. Pri tem je sodišče prve stopnje prezrlo, da je prav od ugotovitve navedenega dejstva, torej ali je obdolženec sploh pihal v elektronski alkotest, ali do tega pihanja sploh ni prišlo, pomembna in odvisna presoja, ali je v nadaljevanju preizkus alkoholiziranosti bil zakonito izveden.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/1-2, 88, 88/1, 88/1-1, 88/1-2.
odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - razlog - odpoved pogodbe
Dejstvo, da je tožena stranka pri odločitvi o tem, kateremu delavcu bo redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga, upoštevala slabše rezultate uspešnosti tožnika v primerjavi z rezultati (obsegom prodaje) njegove sodelavke, ki je delala na enakem delovnem mestu prodajnega zastopnika, ne daje podlage za zaključek prvostopenjskega sodišča, da je bila tožniku pogodba o zaposlitvi (ob sicer izkazanem poslovnem - ekonomskem razlogu) redno odpovedana iz razloga nesposobnosti, niti ne daje podlage za ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
Izboljšani rezultati poslovanja v času po podani redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ko je tožena stranka dobila novo stranko in odprla nova tržišča, ne dokazujejo, da je bila tožniku pogodba o zaposlitvi odpovedana nezakonito. Pri presoji zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi je potrebno upoštevati ekonomsko stanje v času odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ne pa ekonomskega stanja po podani odpovedi pogodbe o zaposlitvi.