lokacijsko dovoljenje - kršitev pravil postopka - odločanje na podlagi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja
Ker iz odločbe tožene stranke ni razvidno, na kakšni podlagi ugotavlja, da je sporna gradnja skladna s PUP, sodišče prve stopnje v dejanskem stanju, ugotovljenem v upravnem postopku, ni imelo podlage za zavrnitev tožbe na seji.
KZ (1977) člen 171, 171/1.KZ člen 3, 3/2, 111, 111/1-5, 112, 112/6, 217, 217/1.
časovna veljavnost kazenskega zakona - milejši zakon - goljufija - zastaranje kazenskega pregona - absolutno zastaranje kazenskega pregona
V zvezi z nadaljevanim kaznivi dejanjem goljufije, ki je bilo storjeno v času od marca do decembra 1993, višje sodišče pa je o pritožbi zoper prvostopenjsko sodbo odločilo 23.9.1999, je treba uporabiti KZ, ki je začel veljati 1.1.1995. Ta je namreč glede na predpisano kazen v 1. odstavku 217. člena milejši od zakona, ki je veljal v času storitve kaznivega dejanja (1. odstavek 171. člena KZ-77), glede na določila o zastaranju pa je milejši tudi od Zakona o spremembah in dopolnitvah KZ (KZ-A), kije pričel veljati 23.4.1999.
Pogodba o vzajemnem pravnem prometu med FLRJ in Republiko Avstrijo člen 14, 14/1, 14/2.URS člen 22.ZMZPP člen 96.
možnost sodelovanja v postopku - priznanje tujih sodnih odločb - vročitev sodnih pisanj - prevodi sodnih pisanj - dvostranska pogodba z Avstrijo
Če v postopku za priznanje zamudne sodbe avstrijskega sodišča ni bilo niti zatrjevano niti izkazano, da je bilo tožencu vročeno sodno pisanje s priloženimi listinami prevedeno v slovenski jezik, ni izpolnjena zahteva iz dvostranske mednarodne pogodbe in tui ne po ZMZPP, da mora imeti toženec možnost sodelovati v postopku pred avstrijskim sodiščem.
nedovoljena tožba - pomanjkanje procesnih predpostavk - izpodbijanje končnega zapisa nadzorne komisije Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije
V 3. točki prvega odstavka 34. člena določa ZUS procesno predpostavko, da je s tožbo izpodbijan upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu. Če iz tožbe jasno izhaja, da želi tožnik sprožiti upravni spor, procesna predpostavka iz 3. točke prvega odstavka 34. člena ZUS pa ni podana, je treba zavreči tožbo.
ZOR člen 178, 178/2, 192, 200. ZTVCP člen 46, 50, 164.
avtomobilska škoda - odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - obojestranska krivda - povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti
Zavarovanec tožene stranke je z zavijanjem v levo izsiljeval prednost in vozil pod vplivom alkohola, tožnik pa je vozil 90 km/h in s tem za 50 odstotkov prekoračil dovoljeno hitrost 60 km/h ter s tem prispeval k nesreči. Sokrivda zavarovanca je 70-odstotna, tožnika pa 30-odstotna.
Kaznivo dejanje po 3. točki 1. odstavka 132. člena KZ-77 je bilo podano takrat, ko je storilec prikazoval pristojnim organom, ki odobravajo sredstva in ugodnosti, drugačno stanje od resničnega in s tem dosegel, da je prišla organizacija v takšen položaj, da so se zanjo lahko uporabili veljavni predpisi, ki predvidevajo pridobitev sredstev ali ugodnosti.
Ker krajevna skupnost ni imela nobenih pooblastil za pobiranje vstopnine od vsakega vozila, ki je vozilo po regionalni cesti, tudi obsojenec kot predsednik njenega sveta in odgovorna oseba v zvezi s tem ni imel nobenih pooblastil. Ker jih ni imel, jih ni mogel zlorabiti.
Zakon daje le splošna navodila za določanje odškodnine, ki preprečujejo arbitriranje sodišč. Uporaba pravnega standarda pravične odškodnine poteka v treh fazah, med katerimi se v prvi fazi ugotavlja obseg škode, v drugi fazi se opravi širša individualizacija, s katero se določi razpon, ki ga je treba upoštevati za primere te vrste (objektivizacija), v tretji fazi pa se opravi individualizacija, to je prilagoditev dejanskemu stanu konkretnega oškodovanca. Tako se izkaže, da pri določanju pravične odškodnine kot satisfakcije za pretrpljene telesne bolečine ali duševne bolečine ali strah ne gre niti za arbitriranje, niti za tarifiranje. Toda revizija tožeče stranke ne upošteva, da je treba v drugi fazi določanja odškodnine primerjati le tiste dejanske stane, v katerih gre za enake dejanske okoliščine. Zato ni mogoče neposredno primerjati tožnikovega trpljenja s trpljenjem ljudi, ki so bili zaprti kmalu po drugi svetovni vojni, ki so jih fizično in psihično mučili in ki so prestajali zaporno kazen na Golem otoku ali drugje, ob težkem fizičnem delu. Prav tako ni mogoče primerjati tožnikovega položaja z dejanskimi stani v tistih zadevah, v katerih so bili priprti vodilni delavci, ki so utrpeli hude posege v njihovo čast in ugled, ker so mediji pisali o njihovem "grabežu in malverzacijah", pri čemer so nekaterim med odvzemom prostosti onemogočili tudi nujne stike z zdravniki, drugi pa so morali po vrnitvi na prostost opravljati delo na mnogo nižjih delovnih mestih.
Če mora razlaščenec odstraniti (porušiti) objekt na podlagi upravne odločbe brez nadomestila (odškodnine), ker je bil to pogoj za odobritev nadomestne gradnje, ima v razlastitvenem postopku pravico do odškodnine le za stavbno parcelo (in ne tudi objekt).
V nepravdnem postopku velja glede povračila stroškov postopka načelo, da vsak udeleženec trpi svoje stroške, razen če zakon določa drugače (prvi odstavek 35. člena ZNP). V postopku za določitev odškodnine določa ZNP v 104. členu, da stroške postopka trpi udeleženec, ki mu je naloženo plačilo odškodnine. V skladu s tem določilom je sodišče prve stopnje naložilo predlagateljici postopka v tej zadevi, da povrne nasprotnim udeležencem njihove stroške postopka. Toda v postopkih s pravnimi sredstvi tudi v takih primerih velja načelo uspeha, po katerem lahko nasprotni udeleženec kot vlagatelj pravnega sredstva zahteva povrnitev nastalih stroškov postopka od nasprotnega udeleženca le, če je s pravnim sredstvom uspel. Ker nasprotna udeleženca v tem primeru z revizijo nista uspela, morata v skladu z navedenim pravilom sama nositi svoje stroške revizijskega postopka.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - več odškodninskih sporov iz istega škodnega dogodka
Okoliščina, da teče spor iz istega škodnega dogodka tudi na Okrožnem sodišču v Novi Gorici ter da je v obeh zadevah sporen temelj odškodninske odgovornosti ne utemeljujejo predpostavk za delegacijo iz 67. člena ZPP. Spor pa je tudi odškodninski, v katerem ima oškodovanec pravico do izbire sodišča v okviru 52. člena ZPP.
Za odločitev v tej zadevi je odločilno dejstvo, da tožnik v času, ko je tožena stranka izdala izpodbijano odločbo, s katero je dovolila izročitev tujca, v Republiki Sloveniji ni imel priznane pravice pribežališča.
civilni invalidi vojne - zamuda roka za vložitev zahteve za priznanje statusa
Po uveljavitvi Zakona o vojnih invalidih (1.1.1996) ni več mogoče vložiti zahteve za priznanje statusa civilnega invalida vojne na podlagi okvare zdravja zaradi bolezni, dobljene v okoliščinah za priznanje statusa vojaškega vojnega invalida oziroma civilnega invalida vojne.
ZIZ člen 15, 34, 34/3, 100.ZPP člen 22, 22/2, 25, 25/2.
spor o pristojnosti - izvršba na denarno terjatev - stalno bivališče dolžnika - sprememba sredstev izvršbe - krajevna pristojnost
Po izdaji sklepa o izvršbi sodišče ne more izreči, da ni več krajevno pristojno. V konkretni zadevi je upnica predlagala delno ustavitev izvršbe in sodišče je s sklepom dne 25.10.2000 v tem delu ustavilo izvršbo, za preostali dolg pa jo je nadaljevalo. Ker je nato upnica za isti dolg in proti isti dolžnici pri istem sodišču vložila predlog, v katerem je izračunala dolg 155.399 tolarjev in predlagala izvršbo z rubežem na dolžničino plačo pri ... d.o.o. v Trbovljah, bi moralo sodišče po tretjem odstavku 34. člena ZIZ odločiti o novem sredstvu izvršbe. Nobenega razloga ni bilo, da bi ponovno preverilo obstoj krajevne pristojnosti.
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - odgovornost pravne osebe za škodo, ki jo povzroči njen organ - odgovornost države - ukrepanje inšpekcijskih organov - odstranitev gradnje - vzročna zveza
Za škodo, ki naj bi nastala tožniku zaradi neukrepanja ali nezadostne intervencije inšpekcijskih organov nasproti tožnikovemu sosedu, ni podana glede na ugotovitev, da je inšpekcijski organ toženke ukrepal neposredno po prijavi tožnikov, da je bila stranka v postopku investitorka in ne tožnika, da ta postopek še ni končan (kar pomeni, da možnost odstranitve nedovoljenega dela sporne gradnje, kar tožnika želita doseči in s katero naj bi bila oškodovana v višini iztoževane škode, še obstaja), ter da zatrjevane škode - uničenje kanalizacije in odvzem svetlobe z gradnjo investitorke - ni moč spraviti v vzročno zvezo s postopanjem organa toženke.
status zaščitene kmetije - ugotavljanje pogojev za zaščiteno kmetijo - dedovanje
Za določitev zaščitene kmetije mora kmetijska enota izpolnjevati pogoje glede lastništva in glede obsega primerljive kmetijske površine, za ugotovitev katerih se uporabljajo podatki zemljiške knjige.
privatizacija stanovanj - kontrahirna dolžnost - odgovornost v zvezi z obveznostjo sklenitve pogodbe - povrnitev škode - povrnitev najemnine
Določbe o prodaji stanovanj po SZ ne temeljijo na načelih obligacijskega prava: načelu svobode urejanja obligacijskih razmerij, enakopravnosti udeležencev v obligacijskih razmerjih in enake vrednost dajatev. Pri privatizaciji stanovanj je zakonodajalec drugače uredil sklepanje pogodb o prodaji stanovanj. Tu prodajalec ni svoboden pri odločitvi, ali bo sklenil pogodbo o prodaji stanovanja in pri določanju pogodbene cene. Stanovanje mora prodati, če upravičenec to zahteva, in to za kupnino, oblikovano po določbah SZ. Zato je sodna praksa sprejela stališče, da je treba v primerih kršitve kontrahirne dolžnosti kupce zavarovati s prisilno sklenitvijo prodajne pogodbe za stanovanje za kupnino, ki je oblikovana po privatizacijskih določbah SZ po vrednosti točke, ki je veljala 30. dan po vložitvi zahteve za odkup stanovanja. Ker torej SZ posebej ureja privatizacijo stanovanj in vsebuje ustrezne sankcije, ni mogoče upoštevati sankcij iz ZOR.
ZIZ člen 30, 35, 100. ZIP člen 234.ZNVP člen 3, 60, 61, 62, 63, 64.OZ člen 212, 213, 214, 215, 216, 217, 218, 219, 220, 221, 222, 223, 224, 225, 226, 227, 228, 229, 230, 231, 232, 233, 234.PZ člen 838.
izvršba za izterjavo denarne terjatve - sredstva izvršbe - krajevna pristojnost, če je predlaganih več sredstev izvršbe - nematerializirani vrednostni papirji
Za poplačilo denarne terjatve je upnik predlagal več sredstev izvršbe, torej več sodnih dejanj, s katerimi je mogoče doseči namen izvršbe. Ker je krajevna pristojnost sodišča odvisna od predmeta izvršbe in od predlaganih izvršilnih sredstev, je v 35. členu ZIZ določeno, da je za odločitev o predlogu krajevno pristojno tisto sodišče, ki je krajevno pristojno za odločanje po prvo navedenem sredstvu izvršbe. V konkretnem primeru je krajevno pristojno tisto sodišče, ki je pristojno za rubež nematerializiranih vrednostnih papirjev.
Izvršba na nematerializirane vrednostne papirje spada med sredstva izvršbe, ki so navedena v 30. členu ZIZ, toda ta zakon je posebej ne ureja. Splošni pojem vrednostnih papirjev je določen v 212. členu in v naslednjih členih, do 234. člena OZ, pojem, način izdaje in prenosa nematerializiranih vrednostnih papirjev pa ureja ZNVP Ur.l. RS, št. 23/99), ki v 3. členu opredeli centralni register vrednostnih papirjev, v členih od 60. do 64. pa ureja pridobitev in prenos pravic na podlagi sodne odločbe. Toda ZNVP ne vsebuje nobene določbe o krajevni pristojnosti sodišča in ker je ne vsebuje niti ZIZ, je treba uporabiti splošno določbo o krajevni pristojnosti za izvršbo na denarno terjatev dolžnika, ki je določena v 100. členu ZIZ.
povrnitev škode - odškodninska odgovornost delodajalca - krivdna odgovornost - nesreča pri delu - huda malomarnost delavca
Tožnikova nesreča (škoda) je nastala brez toženčeve krivde. Zanjo je odgovoren tožnik sam, ker je škoda posledica njegove nepravilne delovne operacije, ki jo je, čeprav pravilno poučen, opravil v nasprotju z osnovnimi pravili varnosti in dotedanjim načinom dela.
Tožnik ob izdaji odločbe prve stopnje ni izpolnjeval zakonskega pogoja zagotovljenega stanovanja po 4. točki 1. odstavka 10. člena ZDRS in nove okoliščine, nastale po odločitvi na prvi stopnji, ne morejo biti predmet presoje v upravnem sporu.