določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - nezaupanje do sodnikov določenega sodišča
Nasprotni udeleženec je vložil več obtožnih predlogov proti vsem poimensko navedenim sodnikom tega sodišča, ki pa so bili oškodovanci v več kazenskih postopkih proti nasprotnemu udeležencu, vendar so se ti kazenski postopki zaradi ugotovitev izvedenca končali z umikom obtožbe in več obtožnih predlogov. Vse te okoliščine izkazujejo globoko nezaupanje nasprotnega udeleženca do posameznih sodnikov določenega sodišča. Te okoliščine in sama narava nepravdnega postopka za delni odvzem poslovne sposobnosti izkazujejo obstoj drugega tehtnega razloga iz 67. člena ZPP.
Prvi odstavek 41. člena ZSReg sicer res omogoča uveljavljanje ničnosti vpisa v sodni register, če je bila listina (ki je bila temelj za vpis v sodni register) izdana v nezakonitem postopku, če je bilo nezakonito izvedeno dejanje (o katerem se vpisujejo podatki v sodni register) in v drugih v zakonu navedenih primerih. Kadar pa ima stranka na razpolago sodno pot za varovanje svojih koristi pred upravnim sodiščem in te možnosti ne izkoristi, bi bilo v nasprotju s porazdelitvijo pristojnosti med različne vrste sodišč, da bi lahko ista stranka pred sodiščem splošne pristojnosti uveljavljala napake pri izdaji upravne odločbe. Zato je potrebno v takšnih primerih prvi odstavek 41. člena ZSR razlagati ozko. V primerih, v katerih stranka sama ne zahteva preizkusa upravne odločbe pred upravnim sodiščem, je tudi uveljavljanje ničnosti vpisa (v gospodarskem sporu) na temelju prvega odstavka 41. člena ZSR torej izključeno.
Tožeča stranka trdi, da je bila v postopku pripojitve storjena kršitev različnih določil ZGD. K njim spadajo domnevne napake v zvezi s spremembo osnovnega kapitala, z revizijo in tudi s sprejemom pripojitvene pogodbe po skupščinah obeh družb (prevzemne in prevzete). Po 527. členu ZGD v besedilu, ki je veljalo 30.12.1994 po vpisu pripojitve v sodni register po sedežu prevzemne družbe morebitne pomanjkljivosti pripojitve ne vplivajo na njeno veljavnost. Tudi če bi bila katera od očitanih pomanjkljivosti zares storjena, so pomanjkljivosti z vpisom pripojitve v sodni register konvalidirale, tako da pripojitev v nobenem primeru ne more biti (več) neveljavna.
zahteva za varstvo zakonitosti - umik tožbe - stroški pravdnega postopka
Pogojni umik tožbe ni procesno upoštevan.
Za pravilno uporabo prvega odstavka 158. člena ZPP, na katerem temeljita izpodbijana sklepa, so odločilne ugotovitve, da je bila tožba vročena prvemu tožencu v odgovor, da so mu nastali stroški postopka v zvezi z odgovorom na tožbo, da sta tožnika tožbo nepogojno pozneje umaknila in da umik tožbe ni bil posledica izpolnitve zahteva s strani prvega toženca. Ob takem stanju so bile izpolnjene vse podpostavke iz prvega odstavka 158. člena ZPP za priznanje stroškov odgovora na tožbo.
ZUS člen 60, 77. ZUP (1986) člen 276, 277. CZ člen 6, 155. Zakon o Agenciji Republike Slovenije za revidiranje lastninskega preoblikovanja podjetij in o Agenciji Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje člen 43.
carinske denarne obveznosti - izvršba
Izvršba za izpolnitev carinske obveznosti se opravi po upravni poti.
dovolitev priglašenih del - položaj stranke v postopku - stranke v postopku - sosedi
Potrdilo, s katerim so bila investitorju dovoljena priglašena dela, je šteti za odločbo o dovolitvi priglašenih del. V postopku zaradi dovolitve priglašenih del imajo položaj stranke tudi sosedje - mejaši, zato so upravičeni vložiti pritožbo.
Ob dejstvih, da je bilo v sodnem postopku za delitev solastne stvari odločeno (leta 1989), da obravnavane nepremičnine "pripadejo v izključno last" tožnici; da je morala tožnica vložiti tožbo zoper toženki za izpraznitev ter nepremičnin in njihovo izročitev tožnici in da je bilo temu zahtevku ugodeno (1990); da je bila navzlic tema sodnima odločbama nujna še izvršba (med katero sta, danimo, toženki soglasno izjavili, da psa, ki preprečuje izročitev nepremičnine, ne nameravata umakniti) in da je šele izvršitelj izročil nepremičnino tožnici - ni mogoče šteti, da sta bila hiša in skedenj izročena tožnici že poprej, s tem da je bil pes priklenjen na krajšo verigo.
ZUS člen 60, 77. ZUP (1986) člen 276, 277. CZ člen 6. Zakon o Agenciji Republike Slovenije za revidiranje lastninskega preoblikovanja podjetij in o Agenciji Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje člen 43.
carinske denarne obveznosti
Izvršba za izpolnitev carinske obveznosti se opravi po upravni poti.
imisije - zahteva, da se odstrani škodna nevarnost - pojem splošno koristne dejavnosti
Splošno koristna dejavnost v smislu tretjega odstavka 156. člena ZOR je vsaka dejavnost, ki jo določeno okolje priznava kot potrebno in koristno in ki ne služi le interesom omejenega, vnaprej določenega kroga subjektov. Vzgoja predšolskih otrok in jezikovna vzgoja nedvomno spadata med splošno koristne dejavnosti. Ali to dejavnost izvaja proračunsko financiran zavod ali gospodarski subjekt, je z vidika varstva pred imisijami nepomembno.
zavarovanje avtomobilske odgovornosti - regresni zahtevek zavarovalnice - izguba zavarovalnih pravic - odgovornost za škodo od nevarne stvari - odgovornost obratovalca - odgovornost imetnika stvari - alkoholiziranost obratovalca - vzročna zveza - trditveno in dokazno breme
Če toženec v regresni pravdi zavarovalnice, pri kateri je bil odgovornostno zavarovan, ne zatrjuje, da ni vzročne zveze med njegovo alkoholiziranostjo in nastankom škode, se sodišču ni treba ukvarjati z obstojem vzročne zveze.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sodišča - sodni izvršitelj kot stranka v postopku
Med tožencem kot sodnim izvršiteljem tega sodišča in samim sodiščem obstaja tesna povezava, ki lahko pri tožeči stranki vzbudi dvom v nepristranskost sodišča. Dodaten dvom lahko vzbudi pri tožeči stranki tudi okoliščina, da naj bi toženec zatrjevano škodno dejanje storil prav kot sodni izvršitelj v izvršilnem postopku proti tožeči stranki, ki teče pri istem sodišču.
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov trditveno in dokazno breme - zavrženje revizije
Če tožeča stranka zoper toženo uveljavlja več zahtevkov, se vrednost zahtevkov lahko sešteje in dovoljenost revizije presoja glede na seštevek zneskov (prvi odstavek 41. člena ZPP; prim. 39. člen ZPP). Predpostavka za seštevanje vrednosti zneskov je, da imajo zahtevki isto dejansko in pravno podlago. Dolžnost stranke pa je, da navede dejstva in predlaga dokaze, iz katerih izhaja, da imajo zahtevki isto dejansko in pravno podlago (prim. 212. člen ZPP). Če jih ne zatrjuje, se tudi določba prvega odstavka 41-. člena ZPP ne more uporabiti. V podobni zadevi je revizijsko sodišče že odločilo enako (III Ips 108/2001).
Tožeča stranka je zatrjevala le, da uveljavlja terjatve iz dobav blaga. Ni pa navedla, je bila sklenjena le ena ali več pogodb, kar pa je odločilno za presojo, ali se lahko uporabi prvi odstavek 41. člena ZPP. Ker tožeča stranka ni zatrjevala odločilnih dejstev, na temelju katerih bi bilo mogoče določiti, ali imajo zahtevki isto dejansko in pravno podlago niti v tožbi niti v nadaljnjem teku postopka, revizijsko sodišče za odločitev o dovoljenosti revizije ni uporabilo prvega odstavka 41. člena ZPP.
Revizijsko sodišče je zato preizkusilo, ali ima tožeča stranka revizijo vsaj na temelju drugega odstavka 41. člena ZPP.
ponovna odmera pravic vojnim invalidom po novem zakonu - načelo enakosti pred zakonom - izdaja odločb z učinkom za nazaj
Kadar gre za zmanjšanje pravic, ki je ustavno dopustno, načelo enakosti pred zakonom zahteva, da se takšno zmanjšanje uveljavi za vse upravičence hkrati, pri čemer morajo biti odločbe izdane pred tem. Za izdajo odločbe z učinkom za nazaj ni podlage v zakonu.
Tožnik, ki je priglasil dela po določbi 46. člena Zakona o graditvi objektov, se v primeru molka organa ne more sklicevati na fikcijo pozitivne odločbe (tretji odstavek 46. člena), če ni pred tem priglasil del po Zakonu o urejanju naselij in drugih posegov v prostor. Dovoljenje na podlagi priglasitve po 46. členu Zakona o graditvi objektov je namreč pogojeno z odločbo o dovolitvi priglašenih del po Zakonu o urejanju naselij in drugih posegov v prostor.
Dejstvo, da tožnica nastopa kot denacionalizacijska upravičenka, ne more vplivati na njen status stranke ob izdaji odločbe o parcelaciji zemljišč, ki jo je predlagal uporabnik zemljišča in ki je bila izdana, ko Zakon o denacionalizaciji še ni veljal.
ZOR člen 65, 112, 112/1, 113, 113/1.ZPP člen 39, 39/1, 41, 41/2, 367, 367/2, 377.
razveljavitev prodajne pogodbe - izpodbojnost - zmota v predmetu - prevara - učinki izpodbojnosti - restitucija - vrnitev kupnine - začetek teka zamudnih obresti - dovoljenost revizije - različna pravna podlaga tožbenih zahtevkov - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Tako kot ničnost tudi izpodbojnost učinkujeta za nazaj. V obeh primerih gre namreč praviloma za napake, ki so obstajale v času sklenitve posla. Po pravni teoriji se restitucija obravnava po odškodninskih načelih, kadar je vzrok izpodbijanja pogodbe zakrivljen. Glede na navedeno je v tem primeru pravilna odločitev sodišč nižjih stopenj, da mora toženka plačati tožniku zakonske zamudne obresti od prejete kupnine od dneva, ko je tožnik kupnino plačal.
gradbeno dovoljenje - etažna lastnina - poseg v skupne dele in naprave - soglasje etažnih lastnikov
V postopku izdaje gradbenega dovoljenja je soglasje etažnih lastnikov pomembno, če se z deli posega v skupne dele in naprave, ki služijo večstanovanjski hiši kot celoti.
Določbi 13. in 16. člena ZTuj nista ustrezni določbi za državljane drugih republik nekdanje države, ki so izpolnjevali pogoj triletnega neprekinjenega prebivanja v RS in so na območju RS tudi dejansko prebivali (Odločba Ustavnega sodišča RS, št. 14/99).