URS člen 39.KZ člen 169, 169/3, 171, 171/1, 171/2.
kazniva dejanja zoper čast in dobro ime - žaljiva obdolžitev - trditev - raznašanje trditev - arhivsko gradivo - svoboda izražanja - razžalitev - javni interes - izključitev protipravnosti
Tisti, ki objavi v javnih medijih avtentičen dokument ali njegov del na način, iz katerega je razvidno, da gre za tak dokument ali pa to pri tem tudi izrecno navede, ne odgovarja za resničnost njegove vsebine. Tudi če dokument, objavljen na način, iz katerega je razvidno, da je cilj posredovanja dokumenta razširjanje vesti kot del svobode izražanja po 39. členu URS, vsebuje trditve, ki so objektivno sposobne škodovati časti ali dobremu imenu drugega, takšnega ravnanja ne bo mogoče opredeliti kot protipravno ravnanje po določbi 171.
Tožnik, ki je povedal, da je noč pred njegovim padcem na smučišču padel dež s snegom, je lahko predvideval, da je na smučišču svež sneg, in je na smučarski progi videl teptalni stroj, torej se je moral zavedati, da proga ne more biti povsem urejena. Če se je kljub temu spustil po progi, je prevzel nase tveganje, ki je večje od tistega, ki ga prevzemajo nase rekreacijski smučarji na urejenih smučiščih. S prevzemom večjega rizika za smučanje, je prevzel nase tudi večjo odgovornost za morebitne nevšečnosti med spustom. Ob lastnem priznanju, da ni bil posebej spreten smučar, bi moral prilagoditi hitrost in način vožje stanju proge in svojemu znanju, česar pa ni storil. To dokazuje tudi dejstvo, da sta njegova sinova pred njim varno prevozila isto smučarsko progo. Tožnik je ob ugotovoljenih okoliščinah prevzel nase več kot le normalno tveganje.
ZUN člen 54, 55, 82, 85. ZUS člen 59, 73. ZPUP člen 3. ZUPla člen 23.
lokacijsko dovoljenje
Pod pogoji iz 82. in 85. člena ZUN v zvezi s 3. členom Zakona o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju se 23. člen Zakona o urbanističnem planiranju še uporablja. Zato se lahko lokacijsko dovoljenje izda le v skladu z zazidalnim načrtom.
neprava obnova - zahteva za varstvo zakonitosti - razlogi za vložitev v primeru neprave obnove postopka
Če je obsojencu v primeru neprave obnove postopka na podlagi 1. točke 1. odstavka 407. člena ZKP izrečena enotna kazen, se lahko zahteva za varstvo zakonitosti zoper pravnomočno sodbo vloži le, če je sodišče pri spremembi pravnomočnih sodb napačno uporabilo določbe o odmeri enotne kazni za dejanja v steku.
postopek z ekonomskim učinkom - uvoz zaradi proizvodnje za izvoz
Carinski postopek uvoza zaradi proizvodnje za izvoz se začne na podlagi carinske deklaracije, ki jo carinski organ sprejme. Zato za blago, ki je bilo sproščeno izpod carinskega nadzorstva, že pred dovoljenim začetkom navedenega carinskega postopka, niso izpolnjeni s CZ predpisani pogoji za povračilo plačanih uvoznih dajatev.
URS člen 29, 29-3.ZKP člen 410, 410/1-3, 415, 415/1, 420, 420/2.
obnova postopka - nova dejstva in novi dokazi - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe - zavrnitev zahteve za obnovo postopka - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Če je zahteva za obnovo postopka vložena na podlagi 3. točke 1. odstavka 410. člena ZKP, sodišče ni dolžno raziskati vseh dejstev in preskrbeti vseh dokazov, na katere se sklicuje zahteva, ampak samo tiste, ki ustrezajo merilom po navedeni določbi. Zato je samo s tega vidika v tej fazi postopka, torej preden sodišče na podlagi uspeha poizvedb ugodi zahtevi in dovoli obnovo ali pa zahtevo zavrne, mogoče govoriti o kršitvi ustavnega jamstva iz 3. alineje 29. člena URS.
Zahteve za obnovo postopka ni mogoče vložiti iz razloga, ker je sodišče zmotno ocenilo dokaze oziroma zaradi ponovne presoje tistih dejstev, ki jih je v rednem postopku že ocenilo sodišče prve stopnje oziroma v primeru pritožbe tudi drugostopenjsko sodišče.
Ker je obsojenec v času pred potekom roka iz 3. odstavka 103. člena KZ izvršil novo kaznivo dejanje, izbris obsodbe za prejšnje kaznivo dejanje ne pride v poštev. Rok za izbris navedene obsodbe začne teči šele z dnem pravnomočnosti sodbe, s katero je bilo ugotovljeno, da je obsojenec storil novo kaznivo dejanje.
zahteva za varstvo zakonitosti - upravičenci za vložitev - obdolženčev nečak
Obdolženčev nečak in njegovi pooblaščenci v 421. členu ZKP niso taksativno našteti med upravičenci za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti, zato jo je treba kot nedovoljeno zavreči (2. odstavek 423. člena ZKP).
Pravica do pravične denarne odškodnine (190. in 195. člen ZOR) je procesno omejena z zatrjevano dejansko podlago tožbenega zahtevka (prvi odstavek 2. člena, prvi odstavek 7. člena, prvi odstavek 180. člena, prvi odstavek 286. člena ZPP).
pridobitev stanovanjske pravice - adaptacija poslovne zgradbe - tožba na izselitev
Stanovanjsko pravico je bilo mogoče v preteklosti in danes pridobiti samo na stanovanjskih prostorih, medtem ko je šlo v spornem primeru za adaptacijo upravne zgradbe. Zato tožena stranka tudi ni mogla izkazati sklenitve stanovanjske pogodbe, samo bivanje v prostorih, ki niso bili stanovanjski prostori, pa ni moglo privesti do stanovanjskega razmerja, četudi je bilo dolgotrajno in je tožeča stranka zanj vedela in ga za določeno obdobje celo odobravala.
Za vložitev tožbe v upravnem sporu ne izkazuje pravnega interesa tožnik, ki je kot prizadeta stranka že v upravnem postopku uspel in je bilo lokacijsko dovoljenje odpravljeno ter zadeva vrnjena v ponoven postopek.
URS člen 29, 29-3.ZKP člen 15, 17, 17/1, 18, 18/1, 299, 299/2, 329, 329/2, 340, 340/2, 442, 442/1.
skrajšani postopek - glavna obravnava - sojenje v nenavzočnosti obdolženca - branje zapisnikov o izpovedbah prič - soglasje strank za branje zapisnikov - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe - načelo proste presoje dokazov - načelo materialne resnice - nedovoljeni dokazi - poročilo SDK
Sporočilo o načrtovani odsotnosti z glavne obravnave in navedba razloga zadržanosti samo po sebi ni opravičljiv razlog za preložitev glavne obravnave.
Sodišče sme zavrniti dokaze, za katere oceni, da niso pomembni za pravilno odločitev, bodisi da niso v relevantni zvezi z obravnavanim kaznivim dejanjem, bodisi da ni verjetno, da bodo izključili ali potrdili obstoj pravno pomembnih dejstev.
Zapisnik SDK o ugotovitvah glede poslovanja obsojenkinega podjetja ne predstavlja dokaza, na katerega sodišče po določbah ZKP ne sme opreti svoje odločbe, ampak se ga presoja kot vsak drug dokaz v postopku.
Če je storitev opravljena na naročnikovem materialu, gre za fazo v reprodukciji ter za proizvodno storitev, za katero se davek od prometa ne plačuje, če so izpolnjeni pogoji iz 6. in 7. člena ZPD.
Strah, da bi tožečo stranko poslali kot vojaško osebo na Kosovo, v Makedonijo in v Srbijo (tožeča stranka je zapustila Črno Goro zaradi izmikanja služenja v vojski in navedenega strahu), sam zase ni razlog iz Ženevske konvencije, saj zaradi izogibanja vojaški službi, ob vrnitvi v Črno Goro, tožeča stranka ne bi bila kaznovana, niti kako drugače nečloveško ali ponižujoče preganjana ali mučena od oblasti.
priglasitev del - dokaz o razpolaganju z zemljiščem
V postopku priglasitve nameravanih del iz prvega odstavka 62. člena ZUN mora investitor dokazati, da ima na spornem objektu lastninsko ali kakšno drugo stvarno pravico, tako, da lahko z njim po lastni presoji razpolaga, ga odsvoji ali obremeni.
Tožnica, ki izhaja iz mešane družine (mati Srbkinja, oče Albanec) in ki naj bi se vrnila na K. s tremi otroci (v starosti od 4 - 8 let), v porušeno hišo, ki so jo zažgali Albanci, v Sloveniji pa je bila pred dvema letoma operirana zaradi tumorja ščitnice, sodi v posebej ogroženo skupino ljudi, ki jo je potrebno obravnavati s posebno skrbnostjo, tudi z vidika možnosti zdravstvenega varstva na K.
Z 8. točko prvega odstavka 10. člena ZDRS je določeno, da sprejem v državljanstvo Republike Slovenije ne sme predstavljati nevarnosti za javni red. Izpolnjevanje tega pogoja se ugotavlja po merilih, ki jih določa Uredba o merilih za ugotovitev določenih pogojev za pridobitev državljanstva Republike Slovenije z naturalizacijo (Ur.l. RS, št. 47/94) v 6. členu.
V postopku za izrek ničnosti, ki se uvede na predlog stranke, se preizkuša le obstoj tistih razlogov, ki jih uveljavlja predlagatelj. V obravnavani zadevi uveljavlja stranka ničnostni razlog iz 1. točke 267. člena ZUP (1986), na podlagi katerega se izreče za nično odločba, ki je bila izdana v upravnem postopku v stvari iz sodne pristojnosti ali v stvari, v kateri sploh ni mogoče odločati v upravnem postopku. Ker v obravnavani zadevi ne gre za odločbo absolutno nepristojnega organa, ni podan uveljavljeni ničnostni razlog.