pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - napoved pritožbe
Ker je bila napoved pritožbe vložena priporočeno po pošti v zakonitem osemdnevnem roku po razglasitvi sodbe, ni bilo pogojev za zavrženje pritožbe po 390. členu ZKP.
pravica do vložitve vloge, ki se tiče pravic in koristi druge osebe
Po določbah 51. in 57. člena ZUP (1986) ima pravico do vložitve vloge, ki se tiče pravic in koristi druge osebe, ki ima položaj opravilno sposobne stranke, njen pooblaščenec ali organizacija oziroma društvo, ki mora po svojih aktih varovati določene pravice in koristi svojih članov.
priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - begunec - izkazanost pogojev za priznanje
Če stranka ne dokaže, da je bilo nad njo izvajano ali ji je grozilo nasilno dejanje ali prisilni ukrep, zaradi katerega je pobegnila, ji status žrtve vojnega nasilja ne gre.
dovoljenost revizije - spor zaradi motenja posesti - opomin za plačilo sodne takse - zavrženje revizije
ZPP (1977) je z ureditvijo iz tretjega odstavka 400. člena Vrhovnemu sodišču v zadnji instanci in ne glede na to, za kakšen civilni sodni postopek gre, prepustil presojo, ali je na nižji stopnji že zavržena revizija res nedovoljena.
Nalog ali poziv za plačilo takse je tako procesno dejanje sodišča, ki nima oblike sodne odločbe in zato proti njemu ni možna pritožba, tako kot ni možna proti drugim podobnim procesnim dejanjem sodišča, na primer pozivu za vložitev odgovora na tožbo, vabilu na narok itd. Zato proti temu delu sklepa sodišča druge stopnje ni dovoljena revizija.
povrnitev škode - denarna odškodnina - odgovornost za drugega - odgovornost pravnih oseb nasproti tretjim - odgovornost upravljalca kopališča - uporaba tobogana - opustitev nadzora - krivdna odgovornost
Kdor povzroči drugemu škodo, jo je dolžan povrniti, če ne dokaže, da je škoda nastala brez njegove krivde (prvi odstavek 154. člena ZOR). Iz dejanskih ugotovitev sodišč druge in prve stopnje pa ni mogoče narediti sklepa, da je toženka dokazala, da je škoda nastala brez njene krivde, ampak je mogoč celo sklep, da delavci tožene stranke, ki so bili sicer na bazenu navzoči, svojega dela niso opravljali tako, kot bi ga morali.
Temeljna predpostavka oporoke je, da bo dedič preživel oporočitelja. Samo v tem primeru se oporoka lahko uresniči. Nobenega smisla ne more imeti oporoka v primeru, ko oporočitelj računa s tem, da bo dedič umrl pred njim.
Kadar gre za legalizacijo objekta, ki dejansko že obstoja, je treba v lokacijskem postopku ugotoviti, ali je bil opravljen poseg skladen z merili, ki jih določa PUP. Kakšen poseg je bil opravljen, mora biti razvidno že iz zahteve za izdajo lokacijskega dovoljenja in lokacijske dokumentacije. Če del objekta ni v skladu z merili, ki jih določa PUP, samo zato še ni potrebno zavrniti lokacijskega dovoljenja v celoti, če je mogoče ta del ločiti.
Eden od pogojev za izdajo začasne odredbe po določbi prvega odstavka 69. člena ZUS je izkazana možnost, da bo tožniku z izvršitvijo v upravnem sporu izpodbijanega akta nastala težko popravljiva škoda, ki jo je mogoče preprečiti z izdajo začasne odredbe; izvršitev z zakonom določene obveznosti sama zase ne more predstavljati težko popravljive škode.
izvajanje dokazov - zagovor kot dokaz - načelo proste presoje dokazov - posredni dokazi - neposredni dokazi - nedovoljeni dokazi - izločitev listin, na katere se sodba ne sme opirati - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa kršitev zakona - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Obtoženčeva izjava (izpovedba) je dokaz v kazenskem postopku in je kot vsak drug dokaz predmet proste dokazne presoje.
V postopku z zahtevo za varstvo zakonitosti se sme kršitve določb kazenskega postopka, ki niso bistvene iz 1. odstavka 371. člena ZKP, uveljavljati le, če so vplivale na zakonitost (ne pa tudi pravilnost) sodne odločbe. Samo verjetnost vpliva na zakonitost ne zadostuje.
pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - napoved pritožbe - zahteva za varstvo zakonitosti - rok za vložitev
Ker je bila obsojenki izrečena pogojna obsodba, po izrečeni sodbi pred sodiščem prve stopnje ji je bil dan pravni pouk o dolžnosti napovedi pritožbe, ki pa je ni napovedala, sodišče ni kršilo določb 368. člena ZKP, ko je njeno pritožbo zoper sodbo zavrglo.
pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - obseg preizkusa pritožbenih navedb - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - ogrožanje javnega prometa - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
S tem ko je sodišče druge stopnje navedlo, da glede ugotovitve o obsojenčevi alkoholiziranosti v prvostopenjski sodbi nima nobenih pomislekov, se je na ta način v celoti pridružilo razlogom, ki jih je navedlo že sodišče prve stopnje in zato enakih razlogov ni bilo dolžno ponavljati.
posredovanje - odškodninska odgovornost posrednika - zastavna pravica na nepremičnini - hipoteka - zmanjšanje vrednosti nepremičnine - pravica do odškodnine - podlage odškodninske odgovornosti - nastanek škode
Škoda je zmanjšanje premoženja in preprečitev njegovega povečanja (155. člen ZOR). Zastavna pravica na nepremičnini (hipoteka) brez dvoma predstavlja stvarno breme nepremičnine, vendar pa sam nastanek hipoteke nujno še ne pomeni zmanjšanja vrednosti nepremičnine in s tem nastanka škode. Presoja obeh sodišč, da samo zaradi dejstva, da obstaja hipoteka, tožnici škoda še ni nastala, je zato pravno pravilna.
telesne bolečine - strah - višina denarne odškodnine - začetek teka zamudnih obresti - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti - načelo enakosti pred zakonom - povrnitev negmotne škode - pravična odškodnina - enotna sodna praksa
Dolgoletna sodna praksa, v kateri so bili enaki primeri obravnavani enako se lahko spremeni, če so za njeno spremembo tehtni razlogi in utemeljeni strokovni argumenti. Vendar pa ustaljene sodne prakse ni mogoče spremeniti le v tistem posamičnem primeru, v katerem revident izrazi svoje nestrinjanje z ustaljeno razlago zakonskih določb, ampak jo je mogoče spremeniti le tako, da se bo morebitna drugačna razlaga zakonskih določb nanašala na nedoločen krog oškodovancev, in za vse oškodovance hkrati.
pripor - obstoj utemeljenega suma v primeru razveljavitve sodbe sodišča prve stopnje - sprememba obtožnice v novem sojenju - zahteva za varstvo zakonitosti, vložena zoper sklep o podaljšanju pripora - razlogi za vložitev
Odločitev pritožbenega sodišča, ki je razveljavilo prvostopenjsko sodbo iz razloga po 11. točki 1. odstavka 371. člena ZKP, ne pomeni, da utemeljen sum v prvotni obtožnici glede očitanega kaznivega dejanja v času, ko je odločalo o pritožbi, ni bil podan.
S tem ko zagovornik v zahtevi za varstvo zakonitosti, vloženi zoper pravnomočni sklep o podaljšanju pripora, navaja, da v novem sojenju ni bilo podlage za spremembo obtožnice po določbah 344. in 345. člena ZKP, uveljavlja razloge, iz katerih je mogoče vložiti pritožbo in nato zahtevo za varstvo zakonitosti zoper pravnomočno odločbo o glavni stvari.
izvajanje dokazov - odločilna dejstva - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe - načelo materialne resnice - goljufija - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Obsojencu se je očitalo, da je poskusil storiti kaznivo dejanje goljufije s predložitvijo ponarejene dokumentacije, da bi kupil avto na kredit, ki ga ni nameraval plačati. Okoliščina, kdo je pripravil ponaredke, ni odločilno dejstvo, ki bi ga bilo treba ugotavljati, zato opustitev izvajanja dokazov v tej smeri ne predstavlja kršitev 2. odstavka 17. člena ZKP.
ZPP člen 180, 180/2, 189, 189/4, 339, 339/2-12, 367, 367/2.
litispendenca - uveljavljanje več enakih zahtevkov v isti pravdi - zavrženje tožbe - dovoljenost revizije - sprememba tožbe - opredelitev vrednosti spornega predmeta - zavrženje revizije
Sodišče druge stopnje se je v obravnavani zadevi srečalo z redko procesno situacijo, ko tožnik v isti pravdi proti istemu tožencu uveljavlja dva enaka tožbena zahtevka. Zaradi ugotovljene litispendence je moralo del tožbe zavreči. Pri odločanju o tem, kateri del tožbe bo zavrglo, pa je naletelo na dodatni zaplet, in sicer zaradi tožničine postavitve še dveh nadaljnjih, delno podobnih, delno pa enakih tožbenih zahtevkov. V taki specifični procesni situaciji in nepravilnem kopičenju tožbenih zahtevkov je po presoji revizijskega sodišča pravilna odločitev sodišča druge stopnje o zavrženju tistega dela tožbe, ki se nanaša na prvi tožbeni zahtevek. S tako odločitvijo je bil dosežen namen zakona, ki ga zasleduje z določeno procesno oviro litispendence za čas trajanja postopka, torej do njegovega pravnomočnega končanja.
Ker je tožnik oseba iz drugega odstavka 81. člena ZTuj, upravni organ glede na ustavno odločbo U-I-284/94 z dne 4.2.1999, v določbah 13. in 16. člena takrat veljavnega ZTuj, ni imel podlage za zavrnitev tožnikove zahteve za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje, zlasti zaradi razloga, ker tožnik v Sloveniji ni prebival na podlagi dovoljenja za začasno prebivanje.