ZKP člen 148, 148/2, 215, 371, 371/1-8, 371/1-11, 372.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz - predkazenski postopek - pregled vozila - preiskava vozila – odločitev o premoženjskopravnem zahtevku
Po določbi drugega odstavka 148. člena ZKP sme policija opraviti pregled prevoznih sredstev, potnikov in prtljage. Pregled vozila obsega pregled vseh prostorov prevoznega sredstva (in stvari v njem), razen tistih, ki so zaprti, torej skriti oziroma takšni, da je za njihovo pregledovanje potrebno uporabiti posebna tehnična sredstva ali metode.
Ker si tožeča stranka zaradi izostanka navedbe vrednosti spornega predmeta glede podrejenega zahtevka ni zagotovila pravice do revizije kot izrednega pravnega sredstva, je revizijsko sodišče revizijo, s katero tožeča stranka izpodbija odločitev o podrejenem tožbenem zahtevku, kot nedovoljeno zavrglo.
Ker tožniki v tožbi niso določno opredelili višine mesečne obveznosti, niti ni ta ugotovljiva iz drugih okoliščin, t.j. bodisi iz vsebine pogodbe bodisi iz načina njenega izvrševanja, tožbenih navedb ni mogoče šteti kot opomin, da je toženec v zamudi s plačilom najemnine.
povrnitev nepremoženjske škode – služenje vojaškega roka – poškodba vojaka - sklenjena izvensodna poravnava – oderuštvo – ničnost
Pri oderuštvu mora poleg objektivnega elementa, torej očitnega nesorazmerja med izpolnitvijo ene in druge pogodbene stranke, obstajati tudi subjektivni element, saj je oderuštvo posledica zavestnega ravnanja. Pravilna je ocena sodišča prve stopnje, da ugotovljena dejstva ne izkazujejo, da je bil tožnik v tako težkem položaju, da bi se tega morala zavedati tožena stranka pri sklepanju izvensodne poravnave. Tako je pravilna odločitev, da zaradi tega, ker ni izpolnjen subjektivni element oderuštva, sklenjena izvensodna poravnava ni nična in tožnika zavezuje (141. člen ZOR). Pravilna pa je tudi ocena, da pravni prednici tožene stranke tudi sicer pri sklepanju sodne poravnave ni mogoče očitati nemoralnega ravnanja, zaradi katerega bi bila pogodba nična po splošni določbi 103. člena ZOR. Tako je pravilna odločitev sodišča prve in druge stopnje, da je tožnikov tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine neutemeljen.
spor o pristojnosti – stvarna pristojnost – delovni spor – tožba s predlogom za izdajo plačilnega naloga
Tožeča stranka je svojo tožbo vložila kot „tožbo s predlogom za izdajo plačilnega naloga“ na sicer stvarno pristojno sodišče. Vendar delovno sodišče ne izdaja plačilnih nalogov. Ker torej predlogu za izdajo plačilnega naloga ne more ugoditi, na podlagi prvega odstavka 434. člena ZPP postopek nadaljuje s tožbo. Za odločitev o zahtevku, kot je bil postavljen, pa je delovno sodišče stvarno pristojno.
dovoljenost pritožbe - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka za dovoljenost pritožbe – vročilnica kot javna listina – izpodbijanje domneve o vročitvi – vročitev naloga za plačilo sodne takse
Ureditvi, ki plačilo takse določa kot procesno predpostavko za vložitev pritožbe, ni mogoče odrekati razumnosti, to pa je za dopustnost določitve načina uresničevanja pravice do pravnega sredstva dovolj.
Vročilnica z močjo javne listine dokazuje, da je bilo naslovniku vročeno sodno pisanje, navedeno na ovojnici.
Glede na to, da je bila vloga naslovljena na Vrhovno sodišče, in da četrtega tožnika zastopa pooblaščenec, ni mogoče šteti, da je šlo za očitno pomoto. Revizija je bila vložena prepozno.
zahteva za varstvo zakonitosti - civilna delitev - delitev solastnine - fizična delitev - upravičen interes - pridobitev solastnega deleža
S tem ko je sodišče predlagateljev solastni delež preneslo na nasprotne udeležence, ne da bi katerikoli med njimi izrazil voljo za pridobitev lastninske pravice na predlagateljevem idealnem deležu, je konstituiralo drugačen način delitve od tistega, predpisanega v 70. členu SPZ, s čimer je preseglo zakonsko pooblastilo.
javni razpis za sofinanciranje stroškov prve zaposlitve brezposelne osebe – dovoljenost revizije – zavrženje – pomembno pravno vprašanje – trditveno in dokazno breme – vprašanje po vsebini zadeve – odvetnik posameznik - podjetje
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije sta na revidentu.
Če izpodbijana sodba ne temelji na pravnem naziranju, na katerega revident veže pomembnost pravnega vprašanja, vprašanje v zvezi s tem naziranjem ni pomembno po vsebini zadeve in zato ne more biti razlog za dovoljenost revizije.
ZUS-1 člen 71, 71/2, 93, 93/1. ZDoh-2 člen 6, 6-1, 6-5. ZDoh-1 člen 6, 6-1, 6-4. ZPP člen 213, 339, 339/2-14. Konvencija med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo o izogibanju dvojnega obdavčenja v zvezi z davki na dohodek in premoženje člen 4.
dovoljena revizija - dohodnina - pomembno pravno vprašanje - davčni rezident - dvojno obdavčenje - bilateralna pogodba - Avstrija - stalno prebivališče - navezne okoliščine - središče osebnih in ekonomskih interesov - sklicevanje na obrazložitev upravnih organov - razlogi sodbe sodišča prve stopnje - izvedba dokazov
Iz določb Konvencije med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo o izogibanju dvojnega obdavčenja v zvezi z davki na dohodek in premoženje izhaja, da je za presojo primera z mednarodnim elementom relevantno dejansko stanje v zvezi s tem, ali obe državi osebo štejeta za davčnega rezidenta in kje ima oseba stalno bivališče.
Razlogi o odločilnih dejstvih so nejasni oziroma so si med seboj v nasprotju, saj se je sodišče prve stopnje sklicevalo tako na razloge prvostopnega kakor tudi drugostopnega upravnega organa, ki pa se v zvezi z dejstvom, ali je imel revident v Republiki Avstriji stalno prebivališče in ali ga je Avstrija štela za rezidenta v davčne namene, razlikujejo, na kar je revident opozoril tudi v tožbenih navedbah, zato je podana bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu. Od tega dejstva pa je odvisna pravilna uporaba materialnega prava.
pogodba o dosmrtnem preživljanju – ničnost – popolna poslovna nesposobnost – razveza pogodbe zaradi neizpolnitve
Ob ugotovitvi, da je toženka pogodbo izpolnjevala je pravilna nadaljnja odločitev, da je tožnikov zahtevek za razvezo pogodbe o dosmrtnem preživljanju neutemeljen.
V primeru, ko sopogodbenik sploh ni sposoben oblikovati pravno veljavne volje soglasja volj za sklenitev pogodbe sploh ni in pogodba ne nastane. Zato je pravilen zahtevek za ugotovitev, da je pogodba nična, pravica do uveljavljanja ničnosti pa ne ugasne (93. člen OZ). Višje sodišče je pravilno opozorilo, da tožnik ni pravilno oblikoval tožbenega zahtevka, saj je zahteval razvezo pogodbe.
OBLIGACIJSKO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0014886
OZ člen 190, 190/1. ZPP člen 371, 371/2, 372.
skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev – delitev skupnega premoženja – določitev deležev na skupnem premoženju – vlaganja v tujo nepremičnino – neupravičena pridobitev – pravna narava zahtevka za plačilo iz naslova vlaganj – sklepčnost tožbenega zahtevka
Uporaba obogatitvenega principa v konkretni zadevi pomeni, da bi bila tožena stranka kot lastnica nepremičnine, v katero so bila opravljena vlaganja, dolžna vrniti le znesek dosežene koristi oziroma izkazano večvrednost nepremičnine, ne pa tega, kar je tožeča stranka (prikrajšani) vložila v nepremičnino (vrnitveni princip).
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2005928
ZKP člen 372, 372-1420, 420/2. KZ člen 232, 232/1-1.
kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja – lažni stečaj
Iz opisa dejanja v izreku izpodbijane pravnomočne sodbe, da je obsojenka kot direktorica družbe ustanovila drugo gospodarsko družbo, kateri je brezplačno prepustila celotno poslovanje svoje prejšnje družbe, ki je zaradi tega prenehala s poslovanjem, obsojenkino ravnanje pa je imelo za posledico, da je bil nad družbo uveden stečajni postopek, vse z namenom, da se izogne plačilu obveznosti oškodovanki, izhajajo vsi zakonski znaki kaznivega dejanja lažnega stečaja.
ZPP člen 367, 367/3, 367a, 367a/1, 367b, 367b/4, 367b/5, 367b/6. ZZZDR člen 123, 129, 129a, 132.
predlog za dopustitev revizije – zavrženje predloga za dopustitev revizije – nepopoln predlog – znižanje preživnine – odstop od sodne prakse – navedba opravilne številke zadeve – natančna in konkretna navedba pravnih pravil
Predlog za dopustitev revizije je nepopoln, ker ne vsebuje natančne in konkretne navedbe ustreznih pravnih pravil, ki naj bi bila kršena in ker ne navaja konkretne pravne podlage, od katere naj bi izpodbijana odločitev odstopala.