CIVILNO PROCESNO PRAVO – DELOVNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VS3005071
ZDSS-1 člen 5, 5/2.
spor o pristojnosti – stvarna pristojnost – nesreča pri delu – odškodninski spor – nezgodno zavarovanje – zavarovalnica - sosporništvo
Spor v celoti izpolnjuje pogoje v smislu drugega odstavka 5. člena ZDSS-1. Gre za odškodninski spor, za katerega je pristojno delovno sodišče in gre za sosporništvo zavarovalnice, ki naj bi participirala pri plačilu sporne odškodnine. Pri tem ni bistveno, ali gre za participacijo zavarovalnice na podlagi zavarovanja odgovornosti delodajalca ali za participacijo na podlagi zavarovalne pogodbe delodajalca, sklenjene z zavarovalnico v smislu življenjskega zavarovanja delavca, za katero plačuje premije delodajalec.
spor o pristojnosti – stvarna pristojnost - javni zavod - direktor - delovno razmerje - izplačilo letne nagrade - soglasje vlade - javnopravna stvar - upravni spor
Ne gre za individualni delovni spor med delavcem in delodajalcem v skladu s 5. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004), ki v točki b opredeljuje delovni spor kot spor o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem oziroma njihovimi pravnimi predniki, saj tožnik ne toži svojega delodajalca, torej javnega zavoda, pri katerem je bil v delovnem razmerju v času opravljanja funkcije direktorja. Gre za odločanje o soglasju k sklepu pristojnega organa javnega zavoda, to pa pomeni odločanje o posamični zadevi v drugih javnopravnih stvareh v skladu s 4. členom ZUP. V takšnem primeru je na podlagi 2. člena ZUS-1 zagotovljeno sodno varstvo v upravnem sporu.
dovoljenost pritožbe - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka za dovoljenost pritožbe – vročilnica kot javna listina – izpodbijanje domneve o vročitvi – vročitev naloga za plačilo sodne takse
Ureditvi, ki plačilo takse določa kot procesno predpostavko za vložitev pritožbe, ni mogoče odrekati razumnosti, to pa je za dopustnost določitve načina uresničevanja pravice do pravnega sredstva dovolj.
Vročilnica z močjo javne listine dokazuje, da je bilo naslovniku vročeno sodno pisanje, navedeno na ovojnici.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2005928
ZKP člen 372, 372-1420, 420/2. KZ člen 232, 232/1-1.
kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja – lažni stečaj
Iz opisa dejanja v izreku izpodbijane pravnomočne sodbe, da je obsojenka kot direktorica družbe ustanovila drugo gospodarsko družbo, kateri je brezplačno prepustila celotno poslovanje svoje prejšnje družbe, ki je zaradi tega prenehala s poslovanjem, obsojenkino ravnanje pa je imelo za posledico, da je bil nad družbo uveden stečajni postopek, vse z namenom, da se izogne plačilu obveznosti oškodovanki, izhajajo vsi zakonski znaki kaznivega dejanja lažnega stečaja.
V fazi odločanja o odreditvi pripora sodišče ne presoja po načelu proste presoje dokazov, ali so posamezna odločilna dejstva dokazana ali ne in se tudi ne spušča v presojo verodostojnosti dokazov ter tehtanje nasprotujočih si dokazov v smislu drugega odstavka 355. člena ZKP.
zahteva za varstvo zakonitosti - civilna delitev - delitev solastnine - fizična delitev - upravičen interes - pridobitev solastnega deleža
S tem ko je sodišče predlagateljev solastni delež preneslo na nasprotne udeležence, ne da bi katerikoli med njimi izrazil voljo za pridobitev lastninske pravice na predlagateljevem idealnem deležu, je konstituiralo drugačen način delitve od tistega, predpisanega v 70. členu SPZ, s čimer je preseglo zakonsko pooblastilo.
pogodba o leasingu – leasing motornega vozila – obveznosti leasingodajalca – stroški vzdrževanja vozila
Leasingojemalec nosi stroške rednega vzdrževanja vozila, stroške, ki redno vzdrževanje presegajo in ki sodijo med izredna popravila, pa je dolžan poravnati leasingodajalec. Ob pomanjkanju tožnikovih (leasingodajalčevih) trditev o uporabi vozila v nasprotju s pogodbo, je odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka pravilna.
spor o pristojnosti – stvarna pristojnost - javni zavod - direktor - delovno razmerje - izplačilo letne nagrade - soglasje vlade - javnopravna stvar - upravni spor
Ne gre za individualni delovni spor med delavcem in delodajalcem v skladu s 5. členom ZDSS-1, ki v točki b opredeljuje delovni spor kot spor o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem oziroma njihovimi pravnimi predniki, saj tožnik ne toži svojega delodajalca, torej javnega zavoda, pri katerem je bil v delovnem razmerju v času opravljanja funkcije direktorja. Gre za odločanje o soglasju k sklepu pristojnega organa javnega zavoda, to pa pomeni odločanje o posamični zadevi v drugih javnopravnih stvareh v skladu s 4. členom ZUP. V takšnem primeru je na podlagi 2. člena ZUS-1 zagotovljeno sodno varstvo v upravnem sporu.
Ker tožniki v tožbi niso določno opredelili višine mesečne obveznosti, niti ni ta ugotovljiva iz drugih okoliščin, t.j. bodisi iz vsebine pogodbe bodisi iz načina njenega izvrševanja, tožbenih navedb ni mogoče šteti kot opomin, da je toženec v zamudi s plačilom najemnine.
povrnitev nepremoženjske škode – služenje vojaškega roka – poškodba vojaka - sklenjena izvensodna poravnava – oderuštvo – ničnost
Pri oderuštvu mora poleg objektivnega elementa, torej očitnega nesorazmerja med izpolnitvijo ene in druge pogodbene stranke, obstajati tudi subjektivni element, saj je oderuštvo posledica zavestnega ravnanja. Pravilna je ocena sodišča prve stopnje, da ugotovljena dejstva ne izkazujejo, da je bil tožnik v tako težkem položaju, da bi se tega morala zavedati tožena stranka pri sklepanju izvensodne poravnave. Tako je pravilna odločitev, da zaradi tega, ker ni izpolnjen subjektivni element oderuštva, sklenjena izvensodna poravnava ni nična in tožnika zavezuje (141. člen ZOR). Pravilna pa je tudi ocena, da pravni prednici tožene stranke tudi sicer pri sklepanju sodne poravnave ni mogoče očitati nemoralnega ravnanja, zaradi katerega bi bila pogodba nična po splošni določbi 103. člena ZOR. Tako je pravilna odločitev sodišča prve in druge stopnje, da je tožnikov tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine neutemeljen.
darilna pogodba – ničnost – nagib za sklenitev pogodbe - nedopusten nagib – neodplačna pogodba - darilo zaradi preprečitve izvršbe na nepremičnini
Ob ugotovitvi, da je bil namen sopogodbenikov preprečiti izvršbo na spornem stanovanju je pravilna odločitev, da je bila podlaga pogodbe nedopustna in da je ta pogodba nična na podlagi drugega odstavka 51. člena ZOR.
ZPP člen 367a, 367a/2, 367b, 367b/4, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - nepopoln predlog – opredelitev pomembnega pravnega vprašanja – zavrženje predloga za dopustitev revizije
Vrhovno sodišče je že večkrat pojasnilo, da navedba in utemeljitev revizijskih razlogov sama po sebi ne predstavlja razloga za dopustitev revizije. Poleg tega pa v njegovem predlogu ni navedenih okoliščin, ki bi kazale, da toženčev primer vsebuje za pravni red kot celoto pomembna pravna vprašanja, da je torej vprašanje tako pomembno, da utemeljuje odločanje Vrhovnega sodišča.
ZPP člen 339, 339/2-14, 371, 374, 374/2, 377, 384, 384/1, 384/3, 384/4. ZIKS člen 145a, 145c.
dovoljenost revizije – sklep o odmeri sodne takse – sklep o povrnitvi pravdnih stroškov – zavrženje revizije – ZIKS – zaplemba nepremičnin - nemožnost uporabe – odškodnina – nepremičnine vrnjene v naravi – čas od razveljavitve kazni zaplembe do vračila – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – protispisnost
Sklepa v zvezi z odmero sodne takse in povrnitvijo pravdnih stroškov nista niti sklepa, s katerima bi bila postopek pravnomočno končan, niti sklepa, ki bi obravnavala dovoljenost revizije. Tako je treba ugotoviti, da izpodbijana sklepa nista sklepa, zoper katera bi bila revizija dovoljena.
Po 145.c členu ZIKS se zahtevki iz naslova nezmožnosti uporabe zaplenjenih nepremičnin ne priznajo za čas od zaplembe do pravnomočnosti razveljavitve kazni zaplembe, medtem ko iz 145.a člena ZIKS izhaja, da se navedeni zahtevki priznavajo le za nepremičnine, ki so bile upravičencem vrnjene v naravi.
Ker sta sodbi nižjih sodišč glede odločitve o povrnitvi odškodnine za nezmožnost uporabe treh nepremičnin, ki so bile pravnemu predniku tožnikov vrnjene v naravi, za čas od pravnomočnosti razveljavitve kazni zaplembe (7. 12. 1991) do vračila nepremičnin (31. 5. 1996) obremenjeni z bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, je revizijsko sodišče sodbi v tem delu razveljavilo in v tem obsegu zadevo vrnilo prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. ZDKG člen 2, 4, 4/2, 4/8.
dedovanje zaščitene kmetije – preverjanje pogojev za zaščiteno kmetijo – podatki iz uradnih evidenc – dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje – zelo hude posledice
Vprašanje, ki ga revidentka izpostavlja, ni pomembno pravno vprašanje, saj je v upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča že rešeno.
Za revidentko bodo zatrjevane posledice nastale šele na podlagi odločbe o dedovanju, izdane v zapuščinskem postopku, zato revizija iz razloga po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni dovoljena.
dovoljenost revizije – brezplačna pravna pomoč – finančni kriterij – kriterij stroškov sodnega postopka – razlaga prvega in drugega odstavka 13. člena ZBPP – pomembno pravno vprašanje – jasna zakonska določba – nedovoljena revizija
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije sta na revidentu.
Revizija ni dovoljena zaradi pravnega vprašanja, ki se nanaša zgolj na splošno razlago pravnih institutov oziroma pojmov, ki v teoriji in praksi ne sprožajo posebnih dilem, oziroma zaradi pravnega vprašanja, na katero je mogoče odgovoriti že z branjem oziroma z jezikovno razlago zakonskega besedila.