ZVarDod člen 14, 14/1, 27. ZPIZ-1 člen 168, 168/1. ZPP člen 380, 380/2.
varstveni dodatek – premoženjski cenzus
Ker je tožnik vložil zahtevo za priznanje pravice do varstvenega dodatka v skladu s 14. členom ZVarDod, bi morala tožena stranka preveriti izpolnjenost pogojev za pridobitev varstvenega dodatka od dneva pridobitve pravice do pokojnine in ne samo od dneva uveljavitve novega ZVarDod.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog – kriteriji za določitev presežnih delavcev – uporaba kolektivne pogodbe
Tudi en sam delavec, katerega delo je zaradi razloga iz prve alineje prvega odstavka 88. člena ZDR postalo nepotrebno, je „presežni delavec“. ZDR ima le posebne določbe, ki nalagajo delodajalcu dodatne obveznosti, kolikor postane nepotrebno delo večjega števila delavcev. To pa ne pomeni, da delodajalec ni dolžan upoštevati – lahko tudi enakih – kriterijev in meril za določanje manjšega števila presežnih delavcev: če je tako določeno v kolektivni pogodbi, ki velja zanj in je treba določiti presežne delavce izmed več delavcev na primerljivih delovnih mestih.
dovoljenost revizije - zavrženje revizije – postulacijska sposobnost - pravniški državni izpit – laična revizija
Tožnica revizije ni vložila po odvetniku, hkrati pa sama ob njeni vložitvi ni dokazala, da ima opravljen pravniški državni izpit. Zato pogoji za vložitev revizije z njene strani v smislu navedenih določb ZPP niso izpolnjeni.
bolniška odsotnost – invalidnost – nadomestilo v breme zavoda – začasna nezmožnost za delo
Brez priznanja pravic iz naslova pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki krijejo rizik trajne okvare zdravja, oziroma dokler te pravice niso priznane v breme Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, socialne rizike okvare zdravja v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja na podlagi določb ZZVZZ in Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja nosi tožena stranka.
dovoljenost revizije - zakonske zamudne obresti - premoženjski socialni spor - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Predlog za dopustitev revizije ni bil podan. Ker v tej zadevi vrednost spornega predmeta v smislu določb 39. člena ZPP ni navedena (niti izrecno in niti v smislu ustrezne opredelitve tožbenega zahtevka), pogoji za revizijo niso podani.
ZZVZZ člen 1. ZPIZ-1 člen 60. ZPIZ člen 262. ZPP člen 380, 380/2.
bolniška odsotnost – invalidnost - nadomestilo v breme zavoda
Glede na pravno ureditev obeh socialnih zavarovanj pridejo riziki iz naslova okvare zdravja na Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, kot na nosilca tega zavarovanja, šele ob ugotovljeni invalidnosti zavarovanca in priznanju ustreznih pravic iz tega naslova. Vse dotlej pa v skladu z ZZVZZ nosi socialne rizike zavarovanca iz naslova okvare zdravja tožena stranka kot nosilec obveznega zdravstvenega zavarovanja.
ZPIZ-1 člen 34, 34/1, 34/1-7, 66, 66/2. URS člen 14, 14/2, 50, 50/1, 125. ZPP člen 380, 380/2.
invalid III. kategorije - prostovoljna vključitev v obvezno zavarovanje – priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja - prostovoljno zavarovanje - zavarovanje za ožji obseg pravic – zavarovanje za širši obseg pravic - ustavna odločba
Po 125. členu Ustave so sodniki pri odločanju vezani na ustavo in zakon, kar glede na hierarhijo pravnih aktov pomeni tudi, da so vezani na zakon, če je ta v skladu z ustavo. Kolikor je neustavnost že ugotovljena, neustavnih določb zakona sodišče ne sme uporabiti. V obravnavani zadevi je neustavnost ugotovljena, zato jo mora Vrhovno sodišče, ki je prav zaradi presoje ustavnosti sporne zakonske določbe v tem sporu postopek prekinilo, upoštevati, ko preizkuša pravilno uporabo materialnega prava, zlasti še, ker je Ustavno sodišče, ki sporne zakonske določbe ni razveljavilo, določilo način izvršitve svoje odločbe do odprave ugotovljenega neskladja.
Presoja, da je konkurenčna klavzula nična zaradi nesorazmerja med višino pogodbene kazni, ki bi jo v primeru kršitve konkurenčne klavzule moral plačati delavec, in višino denarnega nadomestila za spoštovanje konkurenčne klavzule, ki predstavlja pogodbeno obveznost delodajalca, je zmotna. Pri pogodbenem določilu o plačilu pogodbene kazni (zaveza delavca) in o plačilu nadomestila za spoštovanje konkurenčne klavzule (zaveza delodajalca) ne gre za vzajemno (sinalagmatsko) obveznost, ki domneva obojestransko izpolnitev.
Zakonodajalec je v ZDR pomanjkljivosti prejšnje ureditve glede konkurenčne klavzule odpravil in uzakonil obveznost izplačevanja denarnega nadomestila kot delodajalčeve protidajatve za delavčevo pogodbeno zavezo k opustitvi konkurenčnih ravnanj. Zato je od uveljavitve tega zakona dalje za presojo veljavnosti konkurenčne klavzule odločilno predvsem vprašanje skladnosti le-te z ureditvijo v ZDR, seveda ob smiselni uporabi pravil civilnega prava glede vprašanj, ki jih veljavna delovnopravna zakonodaja ne ureja.
dopuščena revizija – prekluzija – eventualna maksima - rok za odgovor na pripravljalno vlogo – nova dejstva in novi dokazi – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Revizija se dopusti glede vprašanj, navedenih v izreku odločbe.
ZPIZ-1 člen 34, 34/1, 34/1-7, 66, 66/2. URS člen 14, 14/2, 50, 50/1, 125.
invalid III. kategorije - prostovoljna vključitev v obvezno zavarovanje – priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja - prostovoljno zavarovanje - zavarovanje za ožji obseg pravic – zavarovanje za širši obseg pravic - ustavna odločba
Tožnik je bil v času nastanka invalidnosti prostovoljno vključen v obvezno zavarovanje kot brezposelna oseba, pred tem pa je bil pretežni del zavarovanja, to je 32 let, obvezno zavarovan za vse primere. Zato je tožnik upravičen do pravic iz invalidskega zavarovanja.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev z znaki kaznivega dejanja – razžalitev – kršitev delovnih obveznosti izven delovnega časa - nemožnost nadaljevanja delovnega razmerja
V zvezi z vprašanjem, ali, in če, katero, pogodbeno ali delovno obveznost je tožnik s svojim ravnanjem kršil, je treba kot odločilno upoštevati okoliščino, da je šlo kljub temu, da je do tožnikovega ravnanja, ki je bilo razlog za podajo izpodbijane odpovedi, prišlo izven njegovega delovnega časa, vendarle za dejanja v zvezi z delovnim razmerjem. Tožnikovo ravnanje je bilo povezano z aktivnostmi delodajalca, ki je tožniku ob izteku njegovega delovnega časa v prostorih delodajalca vročal vabilo na razgovor glede disciplinske kršitve, kot tako pa je imelo neposredno zvezo z njegovim delovnim razmerjem.
Vsak delodajalec od svojih zaposlenih utemeljeno pričakuje in zahteva spoštljiv odnos do sodelavcev in nadrejenih. Za presojo obstoja pogoja iz prvega odstavka 110. člena ZDR pa je odločilna tudi okoliščina, da tožnik v zvezi z ugotovljeno kršitvijo vse do sodnega postopka ni navedel nobenih resnih razlogov, zaradi katerih bi lahko bila stopnja njegove odgovornosti zmanjšana, niti se za svoje ravnanje ni opravičil. To bi lahko storil bodisi na zagovoru pred podajo izpodbijane odpovedi, na katerega ga je tožena stranka vabila celo dvakrat, pa se ga ni udeležil, bodisi pisno, pa tudi na druge, manj formalne načine.
Dopusti se revizija o vprašanju, ali je pritožbeno sodišče glede na okoliščine primera pravilno uporabilo določbo 286.b člena in posledično 350. člena ZPP.
ZPIZ-1 člen 34, 34/1, 34/1-7, 34/8, 66, 66/2. URS člen 14, 14/2, 50, 50/1.
invalid III. kategorije - prostovoljna vključitev v obvezno zavarovanje - priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja - prostovoljno zavarovanje - zavarovanje za ožji obseg pravic - zavarovanje za širši obseg pravic - ustavna odločba
Ustavno sodišče je odločilo, da je določba drugega odstavka 66. člena ZPIZ-1 v neskladju z Ustavo, določilo pa je tudi način izvršitve svoje odločbe v času do odprave ugotovljenega neskladja. Glede na odločitev Ustavnega sodišča je izpodbijana sodba napačna, ker temelji na neustavni zakonski določbi.
Ustava člen 26, 26/1. OZ člen 147, 148. ZZK-1 člen 49, 49/1, 49/1-3, 114, 116, 146, 146/2, 246, 246/1. ZPP člen 380, 380/2.
odgovornost države – protipravnost ravnanja zemljiškoknjižne referentke – poočitev osebnih podatkov – identičnost imena in priimka - vpis lastninske pravice na nepremičnini na napačno osebo
Pri identifikaciji imetnikov pravic, ki se vpisujejo v zemljiško knjigo, morajo uslužbenci na zemljiškoknjižnih sodiščih ravnati posebej pazljivo, saj lahko že najmanjše napake povzročijo hude posledice. Mogoče je, da imata enako ime in priimek dve - ponavadi sorodstveno povezani – osebi in na to možnost bi morala računati tudi zemljiškoknjižna referentka. Ta pa je kljub opisanemu neujemanju podatkov pri lastniku sporne parcele v zemljiški knjigi poočila datum rojstva in naslov prebivališča A. A., roj. … 1946, pri čemer pojasnila o neujemanju med podatki ni zahtevala niti od predlagatelja. Poočitev njegovih podatkov (114. in 116. člen ZZK v zvezi s prvim odstavkom 246. člena ZZK-1) pri lastniku sporne parcele je v konkretni zadevi povzročila, da se je namesto tožnikovega prodajalca kot lastnik vknjižil njegov sin.
dovoljena revizija – pomembno pravno vprašanje – presoja revizijskih novot v ponovljenem sojenju
Ker je sodišče prve stopnje že v prvem postopku presojalo dejansko stanje (presojalo je listine), v ponovljenem sojenju, na podlagi sklepa Vrhovnega sodišča, s katerim je bila prva sodba zaradi bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu (pomanjkljiva dokazna ocena in protispisnost) razveljavljena in zadeva vrnjena v novo sojenje z napotkom, da se odpravijo pomanjkljivosti, ne more s sklicevanjem na revizijske novote, zavrniti ponovne presoje listin, ki jih je že presojalo.
ZUS-1 člen 22, 22/1. ZPP člen 343, 343/4, 252. ZMZ člen 51, 51/1-2, 55, 55/1-5, 55/1-6.
mednarodna zaščita – omejitev gibanja – pravni interes za pritožbo – izročitev tožnika varnostnim organom druge države
Z izročitvijo tožnika varnostnim organom Republike Hrvaške dne 18. 11. 2011 je po presoji Vrhovnega sodišča prenehal tudi tožnikov pravni interes za pritožbo. Vsakdo, ki v upravnem sporu zahteva varstvo svojih pravic in pravnih koristi, mora ves čas postopka izkazovati svoj pravni interes oziroma pravo-varstveno potrebo. Če je tožnik ob vložitvi pritožbe še imel pravni interes za to pravno sredstvo, ga je z izročitvijo Hrvaški dokončno izgubil, saj si ne more več izboljšati svojega pravnega položaja. Na obstoj pravnega interesa pa sodišče pazi po uradni dolžnosti ves čas trajanja upravnega spora, tudi pritožbeno sodišče v pritožbenem postopku.