Ker je organsko topilo trikloretilen izjemno nevarna kemikalija, sta sodišči pravilno presodili, da je trikloretilen nevarna stvar, razmaščevanje kovin z njim pa nevarna dejavnost.
Odmera pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – predlog sodišča
Dvom v nepristranskost sodnika (sodnikov) je razlog za izločitev oziroma, če je izločeno tolikšno število sodnikov, da sodišče ne more postopati, razlog za t.i. nujno delegacijo (66. člen ZPP); zato ne more biti hkrati „drug tehten razlog“ za delegacijo v pomenu določbe 67. člena ZPP.
Opazovanje ali nadzor določenega območja in druge klasične metode policijskega dela še ne pomenijo izvajanje prikritega preiskovalnega ukrepa tajnega opazovanja in sledenja.
ZZZDR člen 117, 178, 178/2, 187, 208, 208/2, 209, 209/2. ZNP člen 37, 44, 52. ZPP člen 77, 77/2, 86, 379, 379/1, 384, 384/4. URS člen 2.
postulacijska sposobnost - odvzem poslovne sposobnosti - zastopanje v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi - skrbništvo - začasno skrbništvo - udeleženci v postopku odvzema poslovne sposobnosti - delen odvzem poslovne sposobnosti - vsebina izreka sodne odločbe - konkretizacija omejitev poslovne sposobnosti
Odločitev, da se posamezniku poslovna sposobnost odvzame delno brez vsaj načelne, okvirne opredelitve poslov oziroma področij, na katerih je njegova poslovna sposobnost omejena, pomeni prevelik, prekomeren poseg v njegove pravice. Sodišče mora v izreku sklepa (vsaj) okvirno določiti posle oziroma področja, na katerih poslovno omejena oseba ohranja poslovno sposobnost, ali obratno, posle oziroma področja, na katerih je posamezniku poslovna sposobnost odvzeta in jih torej brez skrbnika ne more opravljati, center za socialno delo pa nato sodno odločbo z odločbo po drugem odstavku 208. člena ZZZDR pravzaprav le dopolni oziroma konkretizira.
ZOR člen 210, 371, 382. ZPP člen 229, 257, 258, 258/2, 262, 263.
neupravičena pridobitev – verzija - zastaranje – zadržanje zastaranja – vabilo stranki na glavno obravnavo – posledice izostanka stranke z glavne obravnave – neopravičen izostanek stranke – dokazovanje – zavrnitev dokaznega predloga - priča
Tožnik se je skliceval na zadržanje zastaranja po drugem odstavku 382. člena ZOR, toda v tožnikovem primeru tega določila ni mogoče uporabiti. Sodišči prve in druge stopnje sta namreč ugotovili, da tožnik ni živel v skupnosti s toženčevo družino in pri tožencu ni bil v delovnem razmerju, ker ni dovolj konstantno in obsežno delal, toženec, ki naj bi bil delodajalec pa za to, da bi imel tožnik status drugega kmeta, sploh ni vedel.
V 210. členu ZOR je določeno, da mora tisti, ki je bil obogaten na škodo drugega, vrniti dosežene koristi, ki pa jih mora tožnik dokazati. Ker tega ni uspel, sta pravilno sodili, ko sta zavrnili njegov zahtevek.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO
VS0014668
ZZZDR člen 51.
lastninska pravica – res iudicata – skupna lastnina
Lastninska pravica M. D. je tako (glede na njegova zatrjevanja) lahko predmet pravnega razmerja med njim in E. D. (skupna lastnina), vendar le v okviru njenega solastniškega deleža na eni polovici sporne nepremičnine.
zastopanje pravne osebe – pooblastilo za vložitev revizije – pooblastilo zakonitemu zastopniku – dovoljenost revizije
Pooblastila za vložitev revizije ni podpisal tožničin zakoniti zastopnik. Odvetniška družba, ki je zato v njenem imenu vložila revizijo, tako ni imela pooblastila tožnice za vložitev revizije. Vrhovno sodišče je zato na podlagi 377. člena ZPP tožničino revizijo skupaj s priglašenimi revizijskimi stroški zavrglo.
pogodba o preužitku – pogodba o dosmrtnem preživljanju – darilna pogodba – svoboda urejanja obligacijskih razmerij
Za pogodbo o preužitku je značilno, da preužitkar za časa svojega življenja prenese lastninsko pravico na svojih nepremičninah v zameno za skrb oziroma dajatve prevzemnikov (gre za posel inter vivos), kar jo uvršča med pogodbe civilnega in ne dednega prava. 10. člen ZOR uzakonja načelo svobode urejanja obligacijskih razmerij, ki je omejeno (le) z ustavnimi načeli, prisilnimi predpisi in moralo. V skladu z omenjeno določbo so ravnali tudi pokojna mati pravdnih strank in toženka (ter njen mož) s tem, ko so formalno preoblikovali neodplačni pravni posel v odplačnega; vse to z namenom, da bi prilagodili pogodbo ex post facto dejanskim razmeram.
imenovanje – javni uslužbenci - pravočasnost tožbe – ponovno odločanje o primernosti protikandidata - vročanje
ZJU sicer ne določa, da se ugotovitveni sklep posebne natečajne komisije (PNK), ki se nanaša na enega kandidata, vroči vsem drugim kandidatom. Vendar pa mora v primeru, kadar PNK o določenem kandidatu odloča ponovno na podlagi sodbe sodišča, ki jo je izposloval drugi kandidat, sklep o ponovni odločitvi vročiti tudi drugemu kandidatu.
ZUS-1 člen 22, 22/1. ZPP člen 343, 343/4, 252. ZMZ člen 51, 51/1-2, 55, 55/1-5, 55/1-6.
mednarodna zaščita – omejitev gibanja – pravni interes za pritožbo – izročitev tožnika varnostnim organom druge države
Z izročitvijo tožnika varnostnim organom Republike Hrvaške dne 18. 11. 2011 je po presoji Vrhovnega sodišča prenehal tudi tožnikov pravni interes za pritožbo. Vsakdo, ki v upravnem sporu zahteva varstvo svojih pravic in pravnih koristi, mora ves čas postopka izkazovati svoj pravni interes oziroma pravo-varstveno potrebo. Če je tožnik ob vložitvi pritožbe še imel pravni interes za to pravno sredstvo, ga je z izročitvijo Hrvaški dokončno izgubil, saj si ne more več izboljšati svojega pravnega položaja. Na obstoj pravnega interesa pa sodišče pazi po uradni dolžnosti ves čas trajanja upravnega spora, tudi pritožbeno sodišče v pritožbenem postopku.
Glavna obveznost leasingojemalca je redno in pravočasno plačevanje leasingških obrokov. Če to obveznost prekrši, ima leasingodajalec pravico od pogodbe odstopiti, gre pa mu tudi odškodnina, ki ustreza njegovemu pozitivnemu pogodbenemu interesu. Pozitivni pogodbeni interes se poimenuje kot izpolnitveni interes: gre za premoženje, ki bi stranki pripadlo, če bi bila pogodba pravilno izpolnjena.
predlog za dopustitev revizije – zavrženje predloga za dopustitev revizije – pravni interes
Revizija je vselej dovoljena zoper sklep s katerim je pritožbeno sodišče potrdilo sklep sodišča prve stopnje, da se revizija zavrže. V takšnem primeru torej stranka nima pravnega interesa za vložitev predloga za dopustitev revizije, saj je revizija dovoljena že po samem zakonu.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZUN člen 27, 27/2, 28, 28/1, 30, 40, 40/3. ZPNačrt člen 96, 96/3. ZGO-1 člen 74.c. ZEKom člen 7, 7/1.
dovoljena revizija – gradbeno dovoljenje za gradnjo bazne postaje – zazidalni načrt – pomembno pravno vprašanje
Zazidalni načrt je sprejet za ureditev kompleksa farmacevtske družbe. Zato se njegova določba, ki določa, da sprememba namembnosti zemljišč, objektov in naprav načeloma ni dovoljena, razen v smislu izboljšanja in posodobitve tehnologije oziroma tehnoloških procesov, ne nanaša na gradnjo baznih postaj, ampak le na izboljšanje tehnologije in tehnoloških procesov, na katerih temelji dejavnost farmacevtske družbe.
Izpodbijana odločba revidenta zavezuje le k ustavitvi gradnje prizidka, ne pa k rušitvi (zunanjega zidu) tega prizidka, zato revident dovoljenosti revizije ne more utemeljevati s sklicevanjem na ogroženost življenja ljudi, ki v prizidku živijo oziroma ga uporabljajo. Iz istih razlogov tudi ne more uspeti z zatrjevanjem nastanka škode na objektu kot posledice rušenja, niti s sklicevanjem na stroške za rušenje.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – pravice obrambe – izvajanje dokazov – zaslišanje obremenilne priče – zavrnitev dokaznega predloga
Sodišče ne sme zavrniti izvedbe predlaganih dokazov, razen če je očitno, da niso pomembni za odločitev ali bi bilo nadaljnje izvajanje dokazov zaradi jasnosti zadeve odveč.
Splošno načelo je, da je vsaka pravna ali fizična oseba odgovorna za svoje obveznosti in da je treba možnost spregleda pravne osebnosti zadržati v sprejemljivih mejah kot izjemo od načela samostojne odgovornosti gospodarskih družb, tako da pride do spregleda lahko le v tistih primerih, ki jih določa zakon. Pri presoji hude zlorabe je treba upoštevati objektivne in subjektivne elemente.
zastopanje - pooblastilo odvetniku – predložitev pooblastila – zavrženje pritožbe – bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje – možnost obravnavanja pred sodiščem
Ker je sodišče prezrlo pooblastilo tožničinega odvetnika v spisu, je sklep pritožbenega sodišča obremenjen z relativno bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka, ki je vplivala na njegovo pravilnost in zakonitost (prvi odstavek 339. člena ZPP), je pa kršitev prerasla v absolutno po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, saj tožnici ni bila dana možnost obravnavanja na drugi stopnji.