ZZZDR člen 12, 12/1. ZPP člen 339, 339/2-14, 339/2-15, 378.
izvenzakonska skupnost – pogoji za izvenzakonsko skupnost – skupno prebivanje izvenzakonskih partnerjev – ločeno življenje - prebivanje v ločenih stanovanjih
Vrhovno sodišče je že večkrat odločilo, da je skupno življenje v smislu prebivanja v skupnem stanovanju načeloma pogoj za nastanek izvenzakonske skupnosti. Izjemoma je pogoj izpolnjen kljub začasnemu ločenemu življenju, kadar za to obstajajo utemeljeni razlogi (kot so študij ali zaposlitev v drugem kraju ali državi, varovanje bližnjih sorodnikov, nasilna ločenost partnerjev, zdravstveni ali starostni razlogi, ipd).
obstoj predkupne pravice – kršitev predkupne pravice – povrnitev škode
Po mnenju teoretikov lahko predkupni upravičenec zaradi kršitve predkupne pravice kvečjemu uveljavlja odškodninski zahtevek zaradi škode, ki bi mu s tem eventualno nastala. Ker tožnik predkupne pravice ni imel, tudi o njeni kršitvi ni mogoče govoriti, zato nima pravice zahtevati plačila ne od tožnice ne od toženca.
OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO
VS0014680
OZ člen 512. SZ-1 člen 178. ZPP člen 196, 287.
predkupna pravica na stanovanju – zahtevek za razveljavitev prodajne pogodbe – nujno sosporništvo na pasivni strani
Tožnica je uveljavljala zahtevek za razveljavitev prodajne pogodbe. Ta spor je mogoče po zakonu rešiti samo na enak način za kupca in prodajalca. Ni mogoče odločiti o razveljavitvi pogodbe tako, da bi bila odločitev za obe pogodbeni stranki različna. Kupec in prodajalec sta v tem primeru nujna in enotna sospornika. Zahtevek, vložen le proti eni pogodbeni stranki, ni utemeljen zato, ker ni tožena prava stranka. Gre za vprašanje stvarne in ne procesne legitimacije.
ZOR člen 173, 177, 177/3, 178, 178/1, 200, 20071, 200/2. ZVCP člen 27, 116, 116. ZPP člen 339, 339/2-14.
povrnitev nepremoženjske škode – objektivna odgovornost – odgovornost upravljalca nevarne stvari – vožnja motoristov v koloni – povoženje padlega motorista - uporaba določb o odgovornosti pri nesreči premikajočih se motornih vozil – pojem obratovanja motornega vozila - oprostitev odgovornosti – ravnanje oškodovanca – višina odškodnine – telesne bolečine – duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti – duševne bolečine zaradi skaženosti - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Uporaba določbe 178. člena ZOR za primer, ko je oškodovanec obležal na cesti, kjer ga je povozil zavarovanec toženke, ker je tam obležal kot voznik motorja, je preširoka.
Presoja prispevka oškodovanca in višine odškodnine za nepremoženjsko škodo.
OZ člen 131, 131/1. ZPP člen 5, 5/1, 339, 339/2-14, 339/2-15, 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija – povrnitev premoženjske škode – izliv vode – odgovornost za škodo od nevarne stvari – pojem nevarne stvari – krivdna odgovornost – odgovornost lastnika stanovanja - akcidentalna okoliščina – bistvena kršitev določb pravdnega postopka - zavrnitev dokaznega predloga
Dopuščen je preizkus pravilnosti materialnopravnega stališča o obstoju toženkine odškodninske odgovornosti in obstoja v predlogu zatrjevane kršitve postopka v zvezi z zavrnitvijo toženkinega dokaznega predloga za postavitev izvedenca strojne (vodovodne) stroke.
Prepiri, ki so zgolj na ravni izrečenih besed, praviloma ne opravičujejo nikakršnega telesnega obračunavanja. Slednje velja še toliko bolj v situacijah, kot je predmetna, v kateri povzročitelj sam ni bil fizično ogrožen, pretiranost njegove reakcije pa je zavoljo izrazitega nesorazmerja med vstopno oškodovančevo provokacijo in po povzročitelju uporabljeno silo ter posledicami, ki jih je ta povzročila, očitna. Zato mora biti presoja eventualnega prispevka oškodovanca v takšnih primerih še posebej preudarna in skrbno pretehtana.
dopuščena revizija – pomembno pravno vprašanje – pogodba o prodaji stanovanja – zamuda pri izročitvi stanovanja – pogodbena kazen – razlaga pogodbe – soglasje za spremembe na stanovanju – pogoji za nastanek obveznosti plačila pogodbene kazni
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali sta tožnika z zaprosilom za soglasje z dne 15. 6. 2005 pristala na dejstvo, da se jima stanovanje izroči šele 15. 6. 2005, zaradi česar jima za čas od tega datuma ne pripada pogodbena kazen.
predlog za dopustitev revizije – zavrženje predloga predloga za dopustitev revizije – nepopoln predlog – pomembno pravno vprašanje
Predlog s pavšalnimi in nasprotujočimi si trditvami o okoliščinah, ki bi kazale na pomembnost spornih pravnih vprašanj za pravni red v celoti, ne izpolnjuje zahtev po določenih sestavinah predloga za dopustitev revizije iz 4. in 5. odstavka 367. člena ZPP.
Ker torej ni bilo ugotovljeno, da bi tožnica kot posestnica vedela oziroma morala vedeti, da ji ne pripada pravica do posesti, so zaključki sodišč o tožničini dobrovernosti kot eni izmed predpostavk za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s priposestvovanjem materialnopravno pravilni.
ZPP člen 41, 41/2, 367, 367/2, 377. OZ člen 393, 406.
dovoljenost revizije – navadno sosporništvo na aktivni strani – denarna terjatev – deljiva terjatev – aktivno sosporništvo – navadni materialni sosporniki – solidarnost upnikov – zavrženje revizije
Kadar je na upniški strani več oseb, se solidarnost upnikov ne domneva. Solidarne so le, če je solidarnost dogovorjena ali določena z zakonom, kar pa v postopku ni bilo ne zatrjevano ne uveljavljano. Zato gre pri uveljavljanju terjatve za plačilo 6.359,29 EUR za deljivo terjatev, za katero velja pravilo, da se, ker ni določeno kaj drugega, deli na enake dele in lahko vsak upnik zahteva le svoj del terjatve. Navedeno s procesnega vidika pomeni, da gre na strani tožeče stranke za navadno sosporništvo, saj bi lahko vsak tožnik vložil samostojno tožbo za svoj del terjatve tj. znesek 3.179,65 EUR.
služnost - stvarna služnost hoje in vožnje – priposestvovanje stvarne služnosti – začetek teka priposestvovalne dobe – količinsko omejevanje stvarne služnosti
Za priposestvovanje stvarne služnosti ni pomembno, kdo – lastnik gospodujočega zemljišča ali morda posestnik tega zemljišča s soglasjem njegovega lastnika – jo izvršuje, odločilni so zlasti način, obseg in namen dejanske uporabe služečega zemljišča, čas trajanja uporabe ter odnos lastnika služeče nepremičnine do izvrševanje služnosti.
Glede na zavezujoče ugotovitve nižjih sodišč, da tožnica služnost potrebuje za lažje obdelovanje gospodujočega zemljišča oziroma, konkretno, za enostavnejši dostop do tega zemljišča, za dovoz in odvoz materiala v zvezi njegovim obdelovanjem ter za spravljanje pridelkov, je jasno, da bi mogla kvantitativna maksimizacija voženj v ta namen bistveno poseči in ga omejiti. Predvsem pa bi tovrstna omejitev v procesu pravnoformalnega opredmetenja originarno nastale in s tem že obstoječe služnosti utegnila pomeniti zožitev vsebine te služnosti, kar je nedopustno tudi s konceptualnega vidika.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - odškodninski spor - pristojno sodišče kot stranka v postopku - objektivna nepristranskost
Drug tehten razlog v smislu navedene zakonske določbe, predstavlja tudi zahteva po objektivni nepristranskosti sodišča.
ZOR člen 18, 192, 200, 203, 262. ZPP člen 377, 384, 384/1.
dovoljenost revizije zoper sklep o stroških postopka – zavrženje revizije - povrnitev nepremoženjske škode – odgovornost upravnika večstanovanjske stavbe – podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost – vzročna zveza - poškodba pri padcu po stopnicah - ravnanje oškodovanca – deljena odgovornost - višina odškodnine – osebne lastnosti oškodovanca – telesne bolečine – strah – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
Upravnik je bil dolžan skladno s pogodbo o upravljanju (v zvezi z metodologijo, na katero se pogodba sklicuje) skrbeti tudi za nemoteno uporabo skupnih prostorov, delov, objektov in naprav, za vzdrževanje funkcionalnega in skupnega funkcionalnega zemljišča in za varstvo bivalnega okolja ter opravljati vse storitve v zvezi z zagotovitvijo navedenega.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – nezadovoljstvo stranke z delom sodišča - zavlačevanje postopka
Neutemeljene trditve o zavlačevanju izvršilnega postopka ne utemeljujejo določitve drugega sodišča namesto pristojnega.