ZZad člen 74, 74/2. SPZ člen 9, 92. ZPP člen 181. ZZK-1 člen 243.
ugotovitvena tožba – ugotovitev obstoja lastninske pravice na nepremičnini - izbrisna tožba – dobra vera – premoženje zadrug
Od tožnice je odvisno, ali bo poleg oziroma namesto ugotovitve svoje lastninske pravice zahtevala tudi ugotovitev neveljavnosti vknjižbe lastninske pravice v korist toženke in izbris navedene vknjižbe. To bo smiselno zlasti, če je bila pred neveljavno vknjižbo vpisana lastninska pravica v korist tožnika, za kar v tem primeru ne gre. Tožba na ugotovitev lastninske pravice je bila sklepčna. Tožnica je v tožbi trdila, da je toženka nepremičnine (kmetijska zemljišča in gozdove) pridobila neodplačno na podlagi odločb Občinskega ljudskega odbora in SO, da lastninske pravice ni hotela prostovoljno prenesti na tožnico in da je tožnica pridobila lastninsko pravico na nepremičninah izvorno (originarno) na podlagi drugega odstavka 74. člena ZZad. Tožba na ugotovitev lastninske pravice ob izkazanem pravnem interesu je ustrezno pravno varstvo pravic zakonitega lastnika, če je v zemljiški knjigi že vknjižen (nepravi) lastnik.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – nezadovoljstvo stranke z delom sodišča - zavlačevanje postopka
Neutemeljene trditve o zavlačevanju izvršilnega postopka ne utemeljujejo določitve drugega sodišča namesto pristojnega.
služnost - stvarna služnost hoje in vožnje – priposestvovanje stvarne služnosti – začetek teka priposestvovalne dobe – količinsko omejevanje stvarne služnosti
Za priposestvovanje stvarne služnosti ni pomembno, kdo – lastnik gospodujočega zemljišča ali morda posestnik tega zemljišča s soglasjem njegovega lastnika – jo izvršuje, odločilni so zlasti način, obseg in namen dejanske uporabe služečega zemljišča, čas trajanja uporabe ter odnos lastnika služeče nepremičnine do izvrševanje služnosti.
Glede na zavezujoče ugotovitve nižjih sodišč, da tožnica služnost potrebuje za lažje obdelovanje gospodujočega zemljišča oziroma, konkretno, za enostavnejši dostop do tega zemljišča, za dovoz in odvoz materiala v zvezi njegovim obdelovanjem ter za spravljanje pridelkov, je jasno, da bi mogla kvantitativna maksimizacija voženj v ta namen bistveno poseči in ga omejiti. Predvsem pa bi tovrstna omejitev v procesu pravnoformalnega opredmetenja originarno nastale in s tem že obstoječe služnosti utegnila pomeniti zožitev vsebine te služnosti, kar je nedopustno tudi s konceptualnega vidika.
plačilo sodne takse kot procesna predpostavka za revizijo – pravica do sodnega varstva – omejevanje dostopa do sodišča
Veljaven sistem brezplačne pravne pomoči in oprostitve plačila sodnih taks omogoča stranki, ki tega sicer finančno ne bi zmogla, vložiti (tudi) izredno pravno sredstvo. Zato določba 105. a člena ZPP sama po sebi ne pomeni nedopustnega omejevanja dostopa do sodnega varstva.
dopuščena revizija – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - priposestvovanje – dobrovernost – stanje nepremičnin v naravi in zemljiški knjigi – pomembno pravno vprašanje
Revizija se dopusti glede vprašanja:
„Ali nepreverjanje skladnosti izročenih nepremičnin s podatki v zemljiškem katastru, izniči kupčevo dobro vero?“
Hišna preiskava obsega vse prostore, pohištvo in druge stvari, ki se nahajajo v stanovanju, na katerega se nanaša odredba za hišno preiskavo, če je mogoče pričakovati, da bodo na teh mestih odkriti sledovi oziroma predmeti, zaradi iskanja katerih je bila hišna preiskava odrejena.
Ker policija oseb, od katerih zbira obvestila, ne zaslišuje kot priče, takšna obvestila obstoja koluzijske nevarnosti ne morejo odpravljati.
Ker torej ni bilo ugotovljeno, da bi tožnica kot posestnica vedela oziroma morala vedeti, da ji ne pripada pravica do posesti, so zaključki sodišč o tožničini dobrovernosti kot eni izmed predpostavk za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s priposestvovanjem materialnopravno pravilni.
dopuščena revizija – pomembno pravno vprašanje – pogodba o prodaji stanovanja – zamuda pri izročitvi stanovanja – pogodbena kazen – razlaga pogodbe – soglasje za spremembe na stanovanju – pogoji za nastanek obveznosti plačila pogodbene kazni
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali sta tožnika z zaprosilom za soglasje z dne 15. 6. 2005 pristala na dejstvo, da se jima stanovanje izroči šele 15. 6. 2005, zaradi česar jima za čas od tega datuma ne pripada pogodbena kazen.
preprečitev uporabe nepremičnine – gmotna škoda - odškodnina – trditveno breme - neprofitna najemnina
Tožnik v postopku do pravnomočnosti ni trdil, da bi, če mu pravni prednik tožencev ne bi preprečil dostopa, hišo obnovil že pred letom 2003, predvsem pa ni opredelil, da in kako bi bila obnova v takšnem primeru povezana z nižjimi stroški. Tako ima pritožbeno sodišče prav, da tožnik ni zatrjeval oziroma dokazal kakšno škodo je utrpel zaradi sedem in pol letne nezmožnosti vzdrževanja hiše. Tožniku na podlagi gole trditve, da hiše ni mogel uporabljati, ni bilo mogoče prisoditi odškodnine v višini najemnine, ki jo je izvedenec izračunal za podoben objekt. Tožnik namreč ni zatrjeval ne, da bi v času med leti 1995 in 2003 hišo dajal v najem, s čimer bi utemeljil svoj izgubljeni dobiček, ali, da je zaradi nemožnosti uporabe hiše sam moral najeti drugo stanovanje in se je zaradi tega njegovo premoženje zmanjšalo (132. člen OZ).
OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO
VS0014799
SPZ člen 42, 92. ZTLR člen 20, 20/2. OZ člen 50, 50/3. ZTLR člen 370, 370/3.
razlogi za revizijo – izpodbijanje dejanskega stanja v reviziji - prodaja stanovanja v izvršilnem postopku - predmet prodaje – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – varstvo lastninske pravice - navidezna pogodba – uveljavljanje ugovora navideznosti pogodbe nasproti tretjemu
V tem pravdnem postopku je (bilo) sporno, katero stanovanje v stanovanjski hiši je bilo tožniku v izvršilnem postopku res prodano. Ker etažna lastnina ne v času prodaje stanovanja, ni bila vzpostavljena, pa tudi sedaj ta vzpostavitev ni dokončna, je sodišče prve stopnje pravilno navedlo, da je odločitev v sporu odvisna pravzaprav le od rešitve dejanskega vprašanja.
OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO
VS0014680
OZ člen 512. SZ-1 člen 178. ZPP člen 196, 287.
predkupna pravica na stanovanju – zahtevek za razveljavitev prodajne pogodbe – nujno sosporništvo na pasivni strani
Tožnica je uveljavljala zahtevek za razveljavitev prodajne pogodbe. Ta spor je mogoče po zakonu rešiti samo na enak način za kupca in prodajalca. Ni mogoče odločiti o razveljavitvi pogodbe tako, da bi bila odločitev za obe pogodbeni stranki različna. Kupec in prodajalec sta v tem primeru nujna in enotna sospornika. Zahtevek, vložen le proti eni pogodbeni stranki, ni utemeljen zato, ker ni tožena prava stranka. Gre za vprašanje stvarne in ne procesne legitimacije.
denacionalizacija – dovoljenost revizije – trditveno in dokazno breme – pravica, izražena v denarni vrednosti – vračanje premoženja v naravi – odstop od sodne prakse – pravno vprašanje, ki je bistveno za odločitev - zavrženje revizije
Revident nosi trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije.
Ker pravica do vračila premoženja v naravi v denacionalizacijskem postopku ni pravica, izražena v denarni vrednosti, ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije po določbi 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Revident, ki po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 uveljavlja dovoljenost revizije zaradi odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča, mora natančno in konkretno opredeliti pomembno pravno vprašanje po vsebini zadeve in navesti okoliščine, ki utemeljujejo njegovo pomembnost, ter nato opraviti primerjavo pravnega in dejanskega stanja iz izpodbijane odločbe sodišča prve stopnje z odločbami Vrhovnega sodišča, s katerimi utemeljuje odstop, in zatrjevano odstopanje utemeljiti.
denacionalizacija – dovoljenost revizije – vrednostni kriterij – pravica, izražena v denarni vrednosti – vračanje premoženja v naravi – odstop od sodne prakse – neizpostavljeno vprašanje – primerjava pravnega in dejanskega stanja
Revident nosi trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije.
Ker pravica do vračila premoženja v naravi v denacionalizacijskem postopku ni pravica, izražena v denarni vrednosti, ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije po določbi 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Revident, ki po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 uveljavlja dovoljenost revizije zaradi odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča, mora natančno in konkretno opredeliti pomembno pravno vprašanje po vsebini zadeve in navesti okoliščine, ki utemeljujejo njegovo pomembnost, ter nato opraviti primerjavo pravnega in dejanskega stanja iz izpodbijane odločbe sodišča prve stopnje z odločbami Vrhovnega sodišča, s katerimi utemeljuje odstop, in zatrjevano odstopanje utemeljiti.
ZDMV člen 11, 11/2. Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodatno vrednost člen 401. Šesta direktiva Sveta z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (77/388/EGS)člen 33.
dovoljena revizija - davek na motorna vozila - vračilo davka - ZDMV in Šesta direktiva
Neutemeljena in nepravilna je tudi splošna revizijska trditev, da je ZDMV kot tak neskladen s predpisi EU in da tudi zato ne bi smel biti uporabljen. Iz več sodb SEU, med drugim tudi iz sodbe C-98/05 z dne 1. 6. 2006 namreč izhaja, da so države članice pri izvrševanju davčnih pristojnosti na področju obdavčitve motornih vozil svobodne, če pri tem spoštujejo pravo Skupnosti. Iz tega po presoji Vrhovnega sodišča izhaja, da tudi po stališču SEU predpisi EU ne izključujejo možnosti nacionalne obdavčitve motornih vozil kot takšne.