plačilo sodne takse kot procesna predpostavka za revizijo – pravica do sodnega varstva – omejevanje dostopa do sodišča
Veljaven sistem brezplačne pravne pomoči in oprostitve plačila sodnih taks omogoča stranki, ki tega sicer finančno ne bi zmogla, vložiti (tudi) izredno pravno sredstvo. Zato določba 105. a člena ZPP sama po sebi ne pomeni nedopustnega omejevanja dostopa do sodnega varstva.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2005845
ZKP člen 366, 369, 369/1-3, 369/4, 371, 371/1-8, 371/2. URS člen 29.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - nedovoljeni dokazi - pravice obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolženca - pravica do zaslišanja obremenilnih prič – privilegij zoper samoobtožbo - pravica do pritožbe - dopolnitev pritožbe - vsebina pritožbe - kršitev kazenskega zakona – pravna opredelitev - umor na grozovit način
Pritožba, ki se v razlogih le sklicuje na prejšnje pritožbe ali navedbe v drugih vlogah pritožnika, ne izpolnjuje zakonskega pogoja iz 3. točke prvega odstavka 369. člena ZKP.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - odškodninski spor - pristojno sodišče kot stranka v postopku - objektivna nepristranskost
Drug tehten razlog v smislu navedene zakonske določbe, predstavlja tudi zahteva po objektivni nepristranskosti sodišča.
OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO
VS0014799
SPZ člen 42, 92. ZTLR člen 20, 20/2. OZ člen 50, 50/3. ZTLR člen 370, 370/3.
razlogi za revizijo – izpodbijanje dejanskega stanja v reviziji - prodaja stanovanja v izvršilnem postopku - predmet prodaje – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – varstvo lastninske pravice - navidezna pogodba – uveljavljanje ugovora navideznosti pogodbe nasproti tretjemu
V tem pravdnem postopku je (bilo) sporno, katero stanovanje v stanovanjski hiši je bilo tožniku v izvršilnem postopku res prodano. Ker etažna lastnina ne v času prodaje stanovanja, ni bila vzpostavljena, pa tudi sedaj ta vzpostavitev ni dokončna, je sodišče prve stopnje pravilno navedlo, da je odločitev v sporu odvisna pravzaprav le od rešitve dejanskega vprašanja.
Hišna preiskava obsega vse prostore, pohištvo in druge stvari, ki se nahajajo v stanovanju, na katerega se nanaša odredba za hišno preiskavo, če je mogoče pričakovati, da bodo na teh mestih odkriti sledovi oziroma predmeti, zaradi iskanja katerih je bila hišna preiskava odrejena.
Ker policija oseb, od katerih zbira obvestila, ne zaslišuje kot priče, takšna obvestila obstoja koluzijske nevarnosti ne morejo odpravljati.
Ker torej ni bilo ugotovljeno, da bi tožnica kot posestnica vedela oziroma morala vedeti, da ji ne pripada pravica do posesti, so zaključki sodišč o tožničini dobrovernosti kot eni izmed predpostavk za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s priposestvovanjem materialnopravno pravilni.
služnost - stvarna služnost hoje in vožnje – priposestvovanje stvarne služnosti – začetek teka priposestvovalne dobe – količinsko omejevanje stvarne služnosti
Za priposestvovanje stvarne služnosti ni pomembno, kdo – lastnik gospodujočega zemljišča ali morda posestnik tega zemljišča s soglasjem njegovega lastnika – jo izvršuje, odločilni so zlasti način, obseg in namen dejanske uporabe služečega zemljišča, čas trajanja uporabe ter odnos lastnika služeče nepremičnine do izvrševanje služnosti.
Glede na zavezujoče ugotovitve nižjih sodišč, da tožnica služnost potrebuje za lažje obdelovanje gospodujočega zemljišča oziroma, konkretno, za enostavnejši dostop do tega zemljišča, za dovoz in odvoz materiala v zvezi njegovim obdelovanjem ter za spravljanje pridelkov, je jasno, da bi mogla kvantitativna maksimizacija voženj v ta namen bistveno poseči in ga omejiti. Predvsem pa bi tovrstna omejitev v procesu pravnoformalnega opredmetenja originarno nastale in s tem že obstoječe služnosti utegnila pomeniti zožitev vsebine te služnosti, kar je nedopustno tudi s konceptualnega vidika.
ZPP člen 41, 41/2, 367, 367/2, 377. OZ člen 393, 406.
dovoljenost revizije – navadno sosporništvo na aktivni strani – denarna terjatev – deljiva terjatev – aktivno sosporništvo – navadni materialni sosporniki – solidarnost upnikov – zavrženje revizije
Kadar je na upniški strani več oseb, se solidarnost upnikov ne domneva. Solidarne so le, če je solidarnost dogovorjena ali določena z zakonom, kar pa v postopku ni bilo ne zatrjevano ne uveljavljano. Zato gre pri uveljavljanju terjatve za plačilo 6.359,29 EUR za deljivo terjatev, za katero velja pravilo, da se, ker ni določeno kaj drugega, deli na enake dele in lahko vsak upnik zahteva le svoj del terjatve. Navedeno s procesnega vidika pomeni, da gre na strani tožeče stranke za navadno sosporništvo, saj bi lahko vsak tožnik vložil samostojno tožbo za svoj del terjatve tj. znesek 3.179,65 EUR.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – nedovoljeni dokazi – prikriti preiskovalni ukrepi – odredba – tajno delovanje – tajni delavec – kazenska ovadba – izzvana kriminalna dejavnost - razlogi o odločilnih dejstvih – krivda – obrazložitev – pravice obrambe - seja pritožbenega senata - navzočnost na seji - obvestilo o seji pritožbenega senata – izvajanje dokazov – zavrnitev dokaznega predloga - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja – pravna opredelitev – nedovoljen promet orožja ali eksploziva – hramba – izsiljevanje – odločba o kazenski sankciji
Samo če obtoženec, ki je v priporu, zahteva, da se ga obvesti o seji pritožbenega senata, ni dovolj, da mu sodišče dostavi obvestilo, temveč mora zavod, v katerem je obtoženec v priporu ali na prestajanju kazni, na ustrezen način zagotoviti njegovo navzočnost.
Odsotnost pravne opredelitve krivde ne pomeni postopkovne kršitve po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP.
ZZZDR člen 12, 12/1. ZPP člen 339, 339/2-14, 339/2-15, 378.
izvenzakonska skupnost – pogoji za izvenzakonsko skupnost – skupno prebivanje izvenzakonskih partnerjev – ločeno življenje - prebivanje v ločenih stanovanjih
Vrhovno sodišče je že večkrat odločilo, da je skupno življenje v smislu prebivanja v skupnem stanovanju načeloma pogoj za nastanek izvenzakonske skupnosti. Izjemoma je pogoj izpolnjen kljub začasnemu ločenemu življenju, kadar za to obstajajo utemeljeni razlogi (kot so študij ali zaposlitev v drugem kraju ali državi, varovanje bližnjih sorodnikov, nasilna ločenost partnerjev, zdravstveni ali starostni razlogi, ipd).
OZ člen 131, 131/1. ZPP člen 5, 5/1, 339, 339/2-14, 339/2-15, 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija – povrnitev premoženjske škode – izliv vode – odgovornost za škodo od nevarne stvari – pojem nevarne stvari – krivdna odgovornost – odgovornost lastnika stanovanja - akcidentalna okoliščina – bistvena kršitev določb pravdnega postopka - zavrnitev dokaznega predloga
Dopuščen je preizkus pravilnosti materialnopravnega stališča o obstoju toženkine odškodninske odgovornosti in obstoja v predlogu zatrjevane kršitve postopka v zvezi z zavrnitvijo toženkinega dokaznega predloga za postavitev izvedenca strojne (vodovodne) stroke.
dopuščena revizija – pomembno pravno vprašanje – pogodba o prodaji stanovanja – zamuda pri izročitvi stanovanja – pogodbena kazen – razlaga pogodbe – soglasje za spremembe na stanovanju – pogoji za nastanek obveznosti plačila pogodbene kazni
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali sta tožnika z zaprosilom za soglasje z dne 15. 6. 2005 pristala na dejstvo, da se jima stanovanje izroči šele 15. 6. 2005, zaradi česar jima za čas od tega datuma ne pripada pogodbena kazen.
ZOR člen 173, 177, 177/3, 178, 178/1, 200, 20071, 200/2. ZVCP člen 27, 116, 116. ZPP člen 339, 339/2-14.
povrnitev nepremoženjske škode – objektivna odgovornost – odgovornost upravljalca nevarne stvari – vožnja motoristov v koloni – povoženje padlega motorista - uporaba določb o odgovornosti pri nesreči premikajočih se motornih vozil – pojem obratovanja motornega vozila - oprostitev odgovornosti – ravnanje oškodovanca – višina odškodnine – telesne bolečine – duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti – duševne bolečine zaradi skaženosti - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Uporaba določbe 178. člena ZOR za primer, ko je oškodovanec obležal na cesti, kjer ga je povozil zavarovanec toženke, ker je tam obležal kot voznik motorja, je preširoka.
Presoja prispevka oškodovanca in višine odškodnine za nepremoženjsko škodo.
ZZad člen 74, 74/2. SPZ člen 9, 92. ZPP člen 181. ZZK-1 člen 243.
ugotovitvena tožba – ugotovitev obstoja lastninske pravice na nepremičnini - izbrisna tožba – dobra vera – premoženje zadrug
Od tožnice je odvisno, ali bo poleg oziroma namesto ugotovitve svoje lastninske pravice zahtevala tudi ugotovitev neveljavnosti vknjižbe lastninske pravice v korist toženke in izbris navedene vknjižbe. To bo smiselno zlasti, če je bila pred neveljavno vknjižbo vpisana lastninska pravica v korist tožnika, za kar v tem primeru ne gre. Tožba na ugotovitev lastninske pravice je bila sklepčna. Tožnica je v tožbi trdila, da je toženka nepremičnine (kmetijska zemljišča in gozdove) pridobila neodplačno na podlagi odločb Občinskega ljudskega odbora in SO, da lastninske pravice ni hotela prostovoljno prenesti na tožnico in da je tožnica pridobila lastninsko pravico na nepremičninah izvorno (originarno) na podlagi drugega odstavka 74. člena ZZad. Tožba na ugotovitev lastninske pravice ob izkazanem pravnem interesu je ustrezno pravno varstvo pravic zakonitega lastnika, če je v zemljiški knjigi že vknjižen (nepravi) lastnik.
dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje ni izpostavljeno – zelo hude posledice - pričakovanje
Trditveno in dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije sta na revidentu.
Ni izkazano izpolnjevanje pogojev za dovoljenost revizije, če se revizija zgolj sklicuje na 2. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1, pomembnega pravnega vprašanja pa ne izpostavi.
Pridobitev koncesije na podlagi javnega razpisa je negotovo dejstvo, odvisno od izpolnjevanja predpisanih pogojev ter meril, in kot tako zgolj pričakovanje. Ob takih okoliščinah pa zelo hudih posledic za prijavitelja ni mogoče izkazovati s tem, da se neko pričakovanje ni uresničilo.
ZLPP člen 15. ZZLPPO člen 48, 63, 63/1. ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3.
lastninsko preoblikovanje podjetij – denacionalizacija - dovoljenost revizije – trditveno in dokazno breme – pomembno pravno vprašanje – zelo hude posledice
Ker je določba 15. člena ZLPP prenehala veljati z začetkom veljavnosti ZZLPP in ker glede na izpodbijano sodbo premoženje, katerega vrnitev v naravi revident uveljavlja z v denacionalizacijskem postopku, sploh ni bilo zajeto v družbenem kapitalu, ki je predmet lastninskega preoblikovanja z izpodbijano upravno odločbo, pravno vprašanje, ki ga zastavlja revident in ki se nanaša na 15. člen ZLPP, ni pomembno po vsebini obravnavane zadeve. Zato ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Ker gre pri denacionalizaciji za pričakovanje morebitne pridobitve premoženja, revident samo s sklicevanjem na nepridobitev te pravice in na veliko vrednost premoženja ne more izkazati zelo hudih posledic izpodbijane odločitve v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.