javni razpis – dodelitev subvencije – dovoljenost revizije - vrednostni kriterij – pomembno pravno vprašanje – odstop od sodne prakse – zelo hude posledice
Zadeva, v kateri gre za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev za pridobitev sredstev na podlagi meril javnega razpisa in za pravico do enakopravnega obravnavanja vseh zainteresiranih gospodarskih subjektov, ki so se prijavili na javni razpis, ni spor, v katerem bi bila pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti.
Revident mora natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito.
Če revident kot pogoj za dovoljenost revizije uveljavlja odstop izpodbijane sodbe od sodne prakse Vrhovnega sodišča, se mora odstop nanašati na pravno vprašanje, od katerega je odvisna (vsebinska) odločitev v zadevi.
Zelo hudih posledic ni mogoče izkazovati z nepridobitvijo zgolj pričakovanih sredstev.
ukrep gradbenega inšpektorja – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – zelo hude posledice – trditveno in dokazno breme – izkazanost pogojev za dovoljenost ob vložitvi revizije - zavrženje
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidentke.
Revidentka ni konkretno, jasno in določno izpostavila pravnega vprašanja, ki je pomembno po vsebini zadeve in glede katerega pričakuje stališče Vrhovnega sodišča, zato pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.
Zatrjevani pogoji za dovoljenost revizije, tako tudi zelo hude posledice, morajo biti izkazani v reviziji, kar pa s prepisom 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 niso.
denacionalizacija – dovoljenost revizije – trditveno in dokazno breme – pravica, izražena v denarni vrednosti – vračanje premoženja v naravi – odstop od sodne prakse – pravno vprašanje, ki je bistveno za odločitev - zavrženje revizije
Revident nosi trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije.
Ker pravica do vračila premoženja v naravi v denacionalizacijskem postopku ni pravica, izražena v denarni vrednosti, ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije po določbi 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Revident, ki po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 uveljavlja dovoljenost revizije zaradi odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča, mora natančno in konkretno opredeliti pomembno pravno vprašanje po vsebini zadeve in navesti okoliščine, ki utemeljujejo njegovo pomembnost, ter nato opraviti primerjavo pravnega in dejanskega stanja iz izpodbijane odločbe sodišča prve stopnje z odločbami Vrhovnega sodišča, s katerimi utemeljuje odstop, in zatrjevano odstopanje utemeljiti.
dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje ni izpostavljeno – zelo hude posledice - pričakovanje
Trditveno in dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije sta na revidentu.
Ni izkazano izpolnjevanje pogojev za dovoljenost revizije, če se revizija zgolj sklicuje na 2. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1, pomembnega pravnega vprašanja pa ne izpostavi.
Pridobitev koncesije na podlagi javnega razpisa je negotovo dejstvo, odvisno od izpolnjevanja predpisanih pogojev ter meril, in kot tako zgolj pričakovanje. Ob takih okoliščinah pa zelo hudih posledic za prijavitelja ni mogoče izkazovati s tem, da se neko pričakovanje ni uresničilo.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja – dopustnost omejitve gibanja – zamuda pri vložitvi prošnje za mednarodno zaščito - preprečitev odstranitve iz države – sorazmernost ukrepa – zagotavljanje javnega rada
Vrhovno sodišče je že v sodbi I Up 200/2011 z dne 21. 4. 2011 zavzelo stališče, da celotna druga alineja prvega odstavka 51. člena ZMZ predstavlja le podlago za ustavno skladno razlago posameznih v tej alineji navedenih določb 55. člena ZMZ, kar pomeni, da je navedeni zakonski določbi (5. oziroma 6. točka prvega odstavka 55. člena v zvezi z drugo alinejo prvega odstavka 51. člena ZMZ) mogoče uporabiti ne samo v primerih, ko naj bi šlo za preprečitev konkretnega nezakonitega vstopa v državo, temveč tudi, ko gre zaradi zagotavljanja javnega reda za preprečitev potencialnega nezakonitega vstopanja, ali za zagotovitev izvršitve upravnega akta, ki bo izdan v zvezi s prošnjo za mednarodno zaščito (9. točka citirane sodbe Vrhovnega sodišča).
ZDMV člen 11, 11/2. Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodatno vrednost člen 401. Šesta direktiva Sveta z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (77/388/EGS)člen 33.
dovoljena revizija - davek na motorna vozila - vračilo davka - ZDMV in Šesta direktiva
Neutemeljena in nepravilna je tudi splošna revizijska trditev, da je ZDMV kot tak neskladen s predpisi EU in da tudi zato ne bi smel biti uporabljen. Iz več sodb SEU, med drugim tudi iz sodbe C-98/05 z dne 1. 6. 2006 namreč izhaja, da so države članice pri izvrševanju davčnih pristojnosti na področju obdavčitve motornih vozil svobodne, če pri tem spoštujejo pravo Skupnosti. Iz tega po presoji Vrhovnega sodišča izhaja, da tudi po stališču SEU predpisi EU ne izključujejo možnosti nacionalne obdavčitve motornih vozil kot takšne.
ZUS-1 člen 36, 36/1-6. ZUP člen 66, 66/1, 240, 240/2, 246, 246/1.
zavrženje tožbe - ukrep gradbenega inšpektorja - pooblastilno razmerje - zavrženje pritožbe tretje osebe - tožba inšpekcijskega zavezanca
Obstoj pooblastilnega razmerja mora biti razviden že iz pritožbe. Le v takem primeru upravni organ stranko, ki pooblastila ni predložila, opozori na pomanjkljivost in ji v dodatnem roku omogoči, da pomanjkljivost odpravi. Če obstoj pooblastilnega razmerja iz pritožbe ni razviden, upravni organ tako pritožbo, ki jo je vložila neupravičena oseba, s sklepom zavrže.
ZDSS-1 člen 7, 31. ZZVZZ člen 31. ZPP člen 374, 374/2, 377, 481, 481/1-1, 490.
dovoljenost revizije – zavrženje revizije – vrednost spornega predmeta – refundacija nadomestila plače – gospodarski spor
Spor med delodajalcem in Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije glede povrnitve nadomestila plače je gospodarski spor. V teh sporih je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 200.000 EUR. Ker vrednost spornega predmeta v obravnavanem sporu navedenega zneska ne presega, revizija ni dovoljena.
ZZavar člen 281, 311. ZPIZ-1 člen 396, 298a. ZUP člen 225. URS člen 158.
pravnomočnost - zavarovalništvo - zavarovalni nadzor - pokojninska zavarovanja - naložbena politika - predhodno soglasje agencije
Nadzorni organ lahko zavrne soglasje k spremembi izjave o naložbeni politiki, ne more pa z zavrnitvijo soglasja k spremembi poseči v pravice izvajalca pokojninskega načrta, o katerih je bilo že pravnomočno odločeno s starejšimi soglasji. V delu, ki prizadene dotedanjo vsebino izjave o naložbeni politiki, pomeni poznejša zavrnitev soglasja k celotni izjavi poseg v pravico, o kateri je bilo – upoštevaje objektivne meje pravnomočnosti – že pravnomočno odločeno. To pa ni mogoče brez odprave, razveljavitve ali spremembe na podlagi pravnih sredstev, določenih z zakonom (četrti odstavek 225. člena ZUP).
ZDR člen 166, 184. ZPP člen 380, 380/2. Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 7. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 132 o plačanem letnem dopustu člen 12.
letni dopust - nadomestilo za neizrabljen letni dopust - odškodnina za neizkoriščen letni dopust
Iz 166. člena ZDR ne izhaja, da je plačilo nadomestila delavcu za neizrabljen letni dopust ob prenehanju delovnega razmerja možno samo, če se delavec in delodajalec o tem dogovorita (skleneta sporazum) in da delodajalec v drugih primerih te obveznosti nima. Delodajalec je namreč dolžan plačati delavcu nadomestilo za neizrabljen dopust tedaj, ko delavec svoje pravice do plačanega letnega dopusta ni mogel izvršiti.
Čeprav zakon uporablja izraz „odškodnina“, ga vsebinsko ni mogoče razlagati v civilnopravnem smislu. Plačilo denarnega zneska v zameno za neko (neizrabljeno) pravico pa je po svoji naravi nadomestilo in ne odškodnina.
Iz zgoraj navedenega izhaja, da moramo 166. člen ZDR razlagati tako, da je delavec upravičen do nadomestila za neizrabljen letni dopust ob prenehanju delovnega razmerja, če ga do izteka pogodbe o zaposlitvi objektivno ni mogel izrabiti. Bistveno je torej dejstvo, ali je imel delavec dejansko možnost izkoristiti svojo pravico do letnega dopusta, ali pa je to možnost izgubil zaradi nepredvidljivih dogodkov.
vdovska pokojnina – oskrbnina – zunajzakonska skupnost – pravna praznina
Ker sta prejemnika vdovske pokojnine, ki jima je pravica do le-te prenehala, ob izpolnjenih drugih pogojih v povsem enakem položaju neodvisno od tega, ali sta vdovsko pokojnino pridobila na podlagi zakonske zveze ali zunajzakonske skupnosti s pokojnim zavarovancem, je treba tudi za prejemnika (predhodne) vdovske pokojnine, pridobljene na podlagi zunajzakonske skupnosti, glede pravice do oskrbnine uporabiti zakonske določbe, ki sicer nesporno veljajo za druge prejemnike (predhodne) vdovske pokojnine, ki so le-to pridobili na podlagi zakonske zveze s pokojnim zavarovancem.
delna pokojnina – odvetnik - odvetniška dejavnost – polovični delovni čas – postopek uveljavljanja pravice do delne pokojnine
Odvetništvo opravljajo odvetniki kot svoboden poklic. Pravica opravljati odvetniški poklic se pridobi z vpisom v imenik odvetnikov (drugi in tretji odstavek ZOdv). Imenik odvetnikov vodi Odvetniška zbornica, zato ima tudi pooblastilo, da izdaja odločbe v zvezi z obsegom opravljanja odvetniške dejavnosti. To pomeni, da tožnikova izjava ne more nadomestiti odločbe Odvetniške zbornice.
ZZavr člen 280, 294, 294/2, 266, 266/2. ZUP člen 35, 37, 39.
zavarovalni nadzor – izločitev uradne oseb – odklonitveni razlogi – neuspešno potegovanje za zaposlitev – dvom v objektivno ravnanje
Po presoji Vrhovnega sodišča samo dejstvo, da se je uradna oseba v preteklosti (in to 3-4 leta pred tem postopkom nadzora) dvakrat neuspešno potegovala za zaposlitev pri hčerinski družbi tožeče stranke, še ne pomeni, da je podan odklonitveni razlog.
Tudi domnevne kršitve uradne osebe oziroma nestrinjanje tožeče stranke z vodenjem in ravnanjem v tem postopku same po sebi ne pomenijo dvoma v objektivnost njenega ravnanja. Kršitve še niso dokaz, da gre za pristranskost oziroma da obstaja dvom v nepristranskost, prav tako niso nujni pogoj za ugotavljanje pristranskosti.
Institut izključitve uradne osebe je namenjen temu, da se zaradi pravilnosti in zakonitosti postopka oziroma izdaje odločbe uradna oseba ob podanem dvomu v njeno nepristranskost čim prej izloči, ne pa da se čaka na ravnanje te osebe v konkretnem postopku in se šele na podlagi (ne)uspeha v postopku stranka odloča, ali bo vložila zahtevo za izločitev ali ne.
ZRev-2 člen 54, 54/2, 55, 55/1, 113, 114, 138, 138/3.
izbira ukrepa nadzora - sodno varstvo zoper odločbo Agencij za javni nadzor nad revidiranjem - odvzem dovoljenja za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja - izpodbijanje odločbe o odvzemu dovoljenja - sestava organa Agencije - pomanjkljivosti računovodskih izkazov - število kršitev
Pooblaščeni revizor je podal pripombe na zapisnik o opravljenem nadzoru. Prav tako se je izjavil o razlogih za začetek postopka za odvzem dovoljenja. V tožbi (zoper odločbo Agencije o odvzemu dovoljenja) sicer ne more navajati novih dejstev in predlagati novih dokazov, vendar pa lahko izpodbija s strani Agencije ugotovljeno dejansko stanje in podano pravno argumentacijo. Tega pa mu s posplošenimi trditvami, na katere je Agencija v izpodbijani odločbi že odgovorila, ni uspelo, saj se ni soočil z odgovori Agencije in konkretizirano pojasnil svojih pomislekov (ki jih je očitno imel glede njenih ugotovitev in strokovnih stališč). Tako v tožbi ni navedel lastnih ugotovitev ali lastnih pravnih stališč, ki bi nasprotovala razlogom, s katerimi je Agencija utemeljila izpodbijano odločbo glede posameznih postavk računovodskih izkazov, razlogom, ki jih je Agencija (glede na odločbo v začetku postopka) ponovila ali dodatno navedla v utemeljitev izpodbijane odločbe.
Tožena stranka je izrek ukrepa (nepogojnega) odvzema dovoljenja utemeljila s tem, da so bile ugotovljene kršitve pravil revidiranja računovodskih izkazov družbe takšne narave, da je bilo zaradi njih revizorjevo poročilo pomanjkljivo oziroma zavajajoče. Agencija sicer ni navedla, zakaj naj bi bili revidirani računovodski izkazi kot celota pomanjkljivi oziroma zavajajoči, vendar pa je to razložila glede posameznih analiziranih postavk. Iz njenih razlogov pa je s sklepanjem od posamičnega na skupno mogoče razbrati, zakaj je bilo revizijsko poročilo kot celota pomanjkljivo oziroma zavajajoče.
Vrhovno sodišče ocenjuje, da je utemeljitev izbire ukrepa nadzora sprejemljiva. Agencija lahko v primeru, ko so po 55. členu ZRev-2 izpolnjeni pogoji za nepogojni odvzem dovoljenja, izreče milejši ukrep (pogojni odvzem dovoljenja), če ob upoštevanju konkretnih okoliščin oceni (tako imenovana pozitivna prognoza), da bo s tem dosežen namen ukrepa nadzora (da bo pooblaščeni revizor v bodoče računovodske izkaze revidiral v skladu s standardi revidiranja). Vendar pa v obravnavanem primeru pravilnost izbranega ukrepa (nepogojnega odvzema dovoljenja) potrjuje že okoliščina, da je šlo za revidiranje računovodskih izkazov gospodarsko izpostavljene družbe, kjer je skrb za stabilnost njenega poslovanja, za njeno dolgoročno in kratkoročno plačilno sposobnost ter za zmerno stopnjo tveganja, ki se nanaša na njene posle, bila bistveno večja kot pri drugih družbah, zaradi česar je bila pri izbiri ukrepa nadzor (s katerim se ohranja visoka raven zaupanja v delo pooblaščenih revizorjev, zaupanja v to, da je njihova revizija računovodskih izkazov opravljena strokovno in na visoki ravni kakovosti) potrebna večja strogost.
Dejstvo, da v konkretnem postopku ni šlo zgolj za lažje kršitve, potrjuje že samo število ugotovljenih kršitev.
Če je pooblastilo odvetniku za vložitev revizije podpisala oseba, ki ni pooblaščena za zastopanje stranke v sporu, se šteje, da je revizijo vložil nekdo, ki nima te pravice.
Naročnik (potrošnik) lahko ob vsaki spremembi pogojev odstopi od pogodbe, če mu sprememba ne ustreza; pri nepošteni spremembi pa je glede na kogentnost določb o varovanju potrošnikov kot šibkejše stranke nujno, da je poleg individualnega varstva zagotovljeno še varstvo v javnem interesu.