CIVILNO PROCESNO PRAVO – DELOVNO PRAVO – JAVNI USLUŽBENCI
VS3005082
ZPP člen 367, 367/2, 374.
dovoljenost revizije - premoženjski spor – dodatek na stalnost - vrednost spornega predmeta – zavrženje revizije
V tej zadevi predmet spora ni odločitev tožene stranke v tistem delu, ki priznava tožniku dodatek za stalnost, temveč le odločitev glede višine tega dodatka. Ne gre torej za spor o pravici do dodatka kot pravici iz delovnega razmerja, temveč za premoženjski spor.
ZDR člen 29, 29/1, 29/1-3, 88, 88/1, 88/1-1, 88/3, 99.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog – ukinitev delovnega mesta – možnost zaposlitve na drugem delovnem mestu – hčerinska družba
Delodajalec se lahko odloči, da se določena dela in naloge ne bodo več opravljale kot naloge samostojnega delovnega mesta. Ob njegovi ukinitvi jih lahko bodisi povsem preneha opravljati (in na primer odda zunanjim izvajalcem), bodisi v celoti ali deloma naloži drugim zaposlenim. Ukinitev delovnega mesta tožnice ni bila zgolj navidezna.
Tožena stranka je bila upravičena zavreči tožničino ponovno zahtevo tako v primeru, če je tožnica uveljavljala varstvo pravic zoper prvo odločitev, ker se v tem primeru (če postopek še ni končan), upravni postopek o isti upravni zadevi še vodi, kakor tudi v primeru, da ustreznega varstva ni uveljavljala in je tako že izdana zavrnilna (pravnomočna) odločba.
Tožena stranka je upravni spis predložila v izvirniku in bi tožnica lahko zahtevala, da ga pregleda, vendar tega ni storila. Zato sodišču ni mogoče očitati kršitve tožničine pravice do enakosti orožij v tem sporu.
zavrženje revizije - zamudne obresti - vrednost spornega predmeta - dovoljenost revizije – premoženjski socialni spor
Predmet spora v tej zadevi je plačilo zakonskih zamudnih obresti od priznanih zneskov predčasne pokojnine, ki ne predstavlja spora o pravici do in iz socialnih zavarovanj in socialnega varstva, temveč spor o denarnem zahtevku iz naslova zakonskih zamudnih obresti kot glavni terjatvi. Gre torej za premoženjski socialni spor, v katerem je revizija dovoljena, če bi bila dovoljena po določbah zakona, ki ureja pravdni postopek.
Zaradi izostanka zakonskih določb je določitev in izplačilo božičnice stvar avtonomne ureditve v skladu s kolektivno pogodbo oziroma pogodbo o zaposlitvi.
povrnitev nepremoženjske škode - vzročna zveza - teorije vzročnosti - teorija o adekvatni vzročnosti – deljena vzročnost - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - obseg škode - višina odškodnine – telesne bolečine – strah – duševne bolečine zaradi skaženosti
Že okvarjena hrbtenjača je prispevala do 50% k funkcionalno izrazitemu poslabšanju po poškodbi v letu 2001, kar pa ne utemeljuje deljene vzročnosti. V tem primeru okvarjena hrbtenjača predstavlja le osebno (zdravstveno) stanje, zaradi katerega je bil obseg škode, ki jo je utrpel tožnik, večji.
Za razmejitev vzročnosti je odločilnega pomena odgovor na vprašanje, katera je tista škoda, ki je ne bi bilo, če ne bi bilo škodnega dogodka.
Iz določb ZDSS-1 res izhaja uvedba načela materialne resnice (61. člen) in preiskovalnega načela (62. člen), vendar je v okoliščinah navedenega primera zahteva tožnice do sodišča, da namesto nje oziroma celo v nasprotju z njenimi navedbami išče materialno resnico oziroma izvaja dokaze po uradni dolžnosti, nesprejemljivo.
ZDR člen 81, 82, 82/2, 87, 112, 112/2. ZDSS-1 člen 204, 204/3. URS člen 49.
odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - sodno varstvo - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Delavec lahko kadarkoli odpove pogodbo zaposlitvi (81. člen ZDR). Tej njegovi odločitvi delodajalec v nobenem primeru ne more nasprotovati in zoper njo tudi nima sodnega varstva.
Če delavec izredno odpove pogodbo o zaposlitvi je na podlagi drugega odstavka 112. člena ZDR upravičen do odpravnine in odškodnine. Kolikor delodajalec meni, da razlogi, ki jih je delavec navajal kot razlog za svojo izredno odpoved, niso podani, lahko v morebitnem sporu na zahtevo delavca ugovarja, da odpravnine in odškodnine ni dolžan plačati.
ZPIZ-1 člen 93, 156, 158, 159. ZZVZZ člen 29. ZDR člen 9.
invalid III. kategorije – skrajšan delovni čas – bolniška odsotnost – nadomestilo plače zaradi bolniške odsotnosti – delna invalidska pokojnina
Zmotno je stališče tožene stranke, da sodišče nanjo prelaga obveznost, ki bi jo moral nositi Zavod za zdravstveno zavarovanje Republike Slovenije, saj je bil le-ta v zavezi le za povrnitev nadomestila za bolniški stalež za tisto polovico delovnega časa, v katerem je bila tožnica v delovnem razmerju. V zadevi je bistveno dejstvo, da je tožničin delodajalec odločbo tožene stranke realiziral in s tožnico sklenil ustrezno pogodbo o zaposlitvi. Okoliščina, da je bila tožnica po navedenem datumu v bolniškem staležu ne more vplivati na pričetek izplačevanja delne invalidske pokojnine.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – rok za sodno varstvo – začetek teka roka – vročitev odpovedi – zavrženje tožbe
Rok za sodno varstvo teče od dneva vročitve odpovedi pogodbe o zaposlitvi in le v primeru, če sploh ne gre za prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, ki je izražena v pisni obliki in v takšni obliki vročena, od dneva, ko je delavec zvedel za kršitev pravice.
poslovodna oseba - odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove - individualna pogodba o zaposlitvi
Krog delavcev, ki sodijo med poslovodne osebe po 72. členu ZDR, je treba razlagati ozko, saj pomeni možnost sklenitve pogodbe o zaposlitvi z manj pravicami, kot jih delavcem sicer zagotavlja zakon, bistven poseg v njihov delovnopravni položaj.
ZDR člen 52, 53, 54. ZOFVI člen 109, 109/6. ZOFVI-B člen 4.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija - učitelj - neizpolnjevanje pogojev – veriženje pogodb
Po 4. členu ZOFVI-B se časovne omejitve sklepanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas začnejo uporabljati s 1. 1. 2010. Ker je tožnica zadnjo pogodbo o zaposlitvi za določen čas sklenila do 31. 8. 2008, se na časovne omejitve iz drugega odstavka 53. člena ZDR ne more uspešno sklicevati.
starostna pokojnina – pogoji za priznanje pravice do pokojnine – zavarovalna doba - minimalna zavarovalna doba
V zvezi z zahtevo za priznanje starostne pokojnine, vložene v letu 2007, je treba uporabiti določbe ZPIZ-1, ker tožnik ob uveljavitvi tega zakona (1. 1. 2000) ni imel lastnosti zavarovanca po tem zakonu. Ker je bila zahteva vložena v času, ko zakon ali mednarodni sporazum ni določal drugače, se je pri odločanju o zahtevi lahko upoštevala le zavarovalna doba, dopolnjena v zavarovanju pri zavodu (slovenskem) do uveljavitve tega zakona.
delna invalidska pokojnina – pridobitev pravice - priznanje pravice - začetek izplačevanja delne invalidske pokojnine
Vrhovno sodišče RS je že večkrat zavzelo stališče, da iz ZPIZ-1 izhaja ločevanje med opredelitvijo pravic na podlagi invalidnosti (s pogoji za pridobitev teh pravic, datumi pridobitev, trajanjem pravic) in izplačevanjem ter s tem "dejansko realizacijo" le-teh.
Priznanje pravice do delne invalidske pokojnine še ne pomeni avtomatično pričetka njenega izplačevanja, enako pa priznanje nove pravice iz invalidskega zavarovanja ne pomeni avtomatičnega prenehanja prejšnje pravice.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog – razlogi za revizijo - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - izpodbijanje dokazne ocene v reviziji - dokazna ocena - nestrinjanje z dokazno oceno
Nestrinjanje z dokazno oceno pomeni uveljavljanje nedovoljenega revizijskega razloga zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (tretji odstavek 370. člena ZPP).
Splošni pogoji za nezgodno zavarovanje oseb NE-2001 člen 15, 15/5.
življenjsko zavarovanje z dodatnim nezgodnim zavarovanjem - razlaga splošnih pogojev – invalidnost – tabela invalidnosti ocena stopnje invalidnosti
Materialnopravno pravilna je revidentova interpretacija petega odstavka 15. člena splošnih pogojev, da se omejena gibljivost sklepov prične ocenjevati šele, ko zavrta gibljivost posameznega sklepa odstopa več kot 20 %, pri čemer pa to ne pomeni, da se invalidnost ocenjuje šele od te točke naprej. V drugem stavku petega odstavka 15. člena splošnih pogojev je namreč jasno določeno, da se stopnja tožnikove invalidnosti ocenjuje glede na normalno gibljivost posameznega sklepa. To pomeni, da je treba pri oceni tožnikove stopnje invalidnosti upoštevati celotno zavrtost gibljivosti posameznega sklepa (ne pa zgolj zavrtost nad 20%).
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VS0014621
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije – nepomembnost v predlogu izpostavljenih pravnih vprašanj – nedopustnost izvršbe - lastninska pravica na nepremičnini - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Med pravdnima strankama ni bilo spora o tem, da je lastništvo ob zaključku obravnave na prvi stopnji že (originarno) prešlo na stransko intervenientko s pravnomočnostjo sklepov o domiku in izročitvi nepremičnine slednji, izdanih v med tem potekajočim izvršilnim postopkom. Stranska intervenientka je že vpisana kot lastnica spornega stanovanja v zemljiški knjigi. Zato je glede na možen obseg razpravljanja v tej pravdi, začrtan s postavljenima zahtevkoma tožeče stranke, odvečno ukvarjanje z vprašanji iz njenega predloga.