ZOR člen 154, 154/1, 173. ZPP člen 41, 367, 367/2, 370, 370/3, 371, 377.
povrnitev nepremoženjske škode – dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta – objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - zavrženje revizije – razlogi za revizijo – nekonkretiziran očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka – zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – krivdna odgovornost – objektivna odgovornost – padec radiatorja – nevarna dejavnost
Do tožnikove poškodbe ni prišlo zaradi izvajanja dejavnosti drugega toženca, temveč zaradi nepravilnega izvajanja dejavnosti prvega toženca. Polaganje keramike v ugotovljenih okoliščinah po presoji revizijskega sodišča ni nevarna dejavnost, saj ob izvedbi ustreznega nadzora in upoštevanju pravil stroke ne obstoji povečano tveganje za nastanek škode in do nje lahko pride le izjemoma. Takšna izjema se je zaradi malomarnosti delavcev prvega toženca pripetila tudi v obravnavanem primeru.
URS člen 19. ZMZ člen 51, 51/1, 55, 55/1-5, 55/1-6.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja – pogoji – zloraba postopka – namen vložitve prošnje – vložitev prošnje v najkrajšem možnem času - sum zavajanja in zlorabe postopka – nezakonito prehajanje mej - ustavno dopusten cilj omejitve svobode – neizkazana kršitev 19. člena URS oziroma 5. člena EKČP
Iz obrazložitve sklepa o omejitvi gibanja je razvidno, da je tožena stranka odredila omejitev gibanja zato, da bi tožniku preprečila ponoven samovoljni odhod iz države in s tem onemogočitev izvedbe postopka mednarodne zaščite. S tem je tožniku preprečila nezakonito prehajanje državnih mej, kar je tudi po mnenju Vrhovnega sodišča ustavno dopusten cilj omejevanja osebne svobode prosilca za azil in zato ne gre za kršitev 19. člena URS.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA – UPRAVNI SPOR
VS1013498
ZMZ člen 35, 43, 51, 51/1-1, 51/1-2, 51/1-5, 51/1-6. ZTuj-1 člen 75.
omejitev gibanja – ugotavljanje istovetnosti – sum zavajanja in zlorabe postopka – vložitev prošnje v najhitrejšem možnem času – mednarodna zaščita
Iz ravnanja prosilca (izročitev osebnega dokumenta organizatorju poti, da mu priskrbi „ilegalni“ potni list) izhaja upravičen dvom o istovetnosti prosilca.
Ravnanje prosilca, ki je zaprosil za mednarodno zaščito po treh mesecih bivanja v Republiki Sloveniji, pred tem pa je namen vložitve prošnje dvakrat umaknil, kaže na sum zavajanja in zlorabe postopka.
predlog za dopustitev revizije – zavrženje predloga – pooblaščenec delodajalca - pravniški državni izpit
Če predlogu za dopustitev revizije ni priložen dokaz, da ima stranka opravljen pravniški državni izpit (pogoj iz četrtega odstavka 86. člena ZPP), sodišče vlogo zavrže (367.č člen ZPP).
neupravičena pridobitev – nastanek škode – predvideno prikrajšanje – dejanski nastop obogatitve – dospelost terjatve - dopuščena revizija
Obogatitev na škodo drugega brez pravnega temelja je po določbah 190. člena OZ konstitutivni element za nastanek terjatve za vrnitev prejetega na tej pravni podlagi. Predvideno prikrajšanje ne utemeljuje zahtevka po navedenih zakonskih določbah; to mora biti že izkazano z dejanskim nastopom.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - presoja pritožbenih navedb – zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa
Sodišče druge stopnje ni dolžno odgovarjati na posplošene pritožbene navedbe, ki jih ni mogoče preizkusiti, ter navedbe, ki so pravno irelevantne in očitno neutemeljene.
ZFPPIPP člen 301, 301/2, 301/3, 301/7. ZPP člen 205, 208.
postopek osebnega stečaja – začetek postopka osebnega stečaja - prekinitev pravdnega postopka – nadaljevanje pravdnega postopka
Kljub določbi ZFPPIPP, po kateri preneha terjatev upnika, ki v enem mesecu po objavi sklepa o preizkusu terjatev, iz katerega je razvidno, da je bila v stečajnem postopku prerekana, je sklep o nadaljevanju pravdnega postopka, ki je bil prekinjen zaradi začetka stečajnega postopka, procesni sklep in ni odvisen od presoje o utemeljenosti zahtevka.
Splošni pogoji za nezgodno zavarovanje oseb NE-2001 člen 15, 15/5.
življenjsko zavarovanje z dodatnim nezgodnim zavarovanjem - razlaga splošnih pogojev – invalidnost – tabela invalidnosti ocena stopnje invalidnosti
Materialnopravno pravilna je revidentova interpretacija petega odstavka 15. člena splošnih pogojev, da se omejena gibljivost sklepov prične ocenjevati šele, ko zavrta gibljivost posameznega sklepa odstopa več kot 20 %, pri čemer pa to ne pomeni, da se invalidnost ocenjuje šele od te točke naprej. V drugem stavku petega odstavka 15. člena splošnih pogojev je namreč jasno določeno, da se stopnja tožnikove invalidnosti ocenjuje glede na normalno gibljivost posameznega sklepa. To pomeni, da je treba pri oceni tožnikove stopnje invalidnosti upoštevati celotno zavrtost gibljivosti posameznega sklepa (ne pa zgolj zavrtost nad 20%).
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – ponovitev predloga z identično trditveno podlago – pravni interes – zavrženje predloga za delegacijo pristojnosti
Stranski intervenient ne izkazuje upoštevno priznanega pravnega interesa za ponovno vsebinsko odločanje o njegovem predlogu in na tak način uveljavljanim procesnim pravicam sodišče ne daje pravnega varstva.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2005899
ZKP člen 23, 372, 372-1. KZ člen 258, 258/1.
kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja – overitev lažne vsebine – sklenitev zakonske zveze – veljavnost zakonske zveze - predhodno vprašanje
Čeprav opis dejanja z navedbami o neizpolnjevanju zakonskih pogojev za sklenitev veljavne zakonske zveze utemeljuje, da je listina lažno potrjevala sklenitev zakonske zveze, pa to ne drži, saj listina le povzema vsebino matičnega registra o sklenjeni zakonski zvezi (s podatki kje, kdaj in med kom je bila ta sklenjena) in obdolženec v zvezi s to dejansko okoliščino matičarke ni mogel spraviti v zmoto in tako doseči, da bi s tako izdano listino potrdila karkoli lažnega.
poroštvo – samostojni podjetnik posameznik – poroštvu podobno jamstvo – stečaj samostojnega podjetnika posameznika – odgovornost fizične osebe
Pravilno je stališče izpodbijane sodbe, da toženčeva zaveza, sprejeta v času veljavnosti prej veljavne ureditve stečajnega postopka zoper podjetnika posameznika in s katero je za izpolnitev pogodbenih obveznosti, sprejetih v okviru opravljanja dejavnosti samostojnega podjetnika, jamčil s premoženjem, ki ni bilo zajeto v stečajno maso, ni bila nedopustna.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 89. ZDoh-2 člen 97, 97/1, 98, 98/1, 98/7.
dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – odmera dohodnine - davek od dobička iz kapitala – enotna upravnosodna praksa Vrhovnega sodišča – odsvojitev nepremičnine – del nepremičnine - stroški investicije – osnova za davek
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Odgovor na postavljeno vprašanje, ali gredo zavezancu za davek od dobička iz kapitala pri znižanju davčne osnove tudi stroški, ki niso neposredno povezani s to nepremičnino oziroma gre za stroške v višjem deležu kot pa je delež posameznega dela glede na celoto, izhaja iz ustaljene upravnosodne prakse Vrhovnega sodišča. Navedena sodna praksa je bila sicer sprejeta še ob veljavnosti predhodnih predpisov o dohodnini, vendar je aktualna zato, ker so določbe ZDoh-2, ki so podlaga za odločitev v obravnavanem primeru, po vsebini bistveno podobne prejšnjim. Zato to vprašanje ni pomembno pravno vprašanje v smislu drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VS0014621
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije – nepomembnost v predlogu izpostavljenih pravnih vprašanj – nedopustnost izvršbe - lastninska pravica na nepremičnini - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Med pravdnima strankama ni bilo spora o tem, da je lastništvo ob zaključku obravnave na prvi stopnji že (originarno) prešlo na stransko intervenientko s pravnomočnostjo sklepov o domiku in izročitvi nepremičnine slednji, izdanih v med tem potekajočim izvršilnim postopkom. Stranska intervenientka je že vpisana kot lastnica spornega stanovanja v zemljiški knjigi. Zato je glede na možen obseg razpravljanja v tej pravdi, začrtan s postavljenima zahtevkoma tožeče stranke, odvečno ukvarjanje z vprašanji iz njenega predloga.
povrnitev nepremoženjske škode - objektivna odgovornost države - nevarna dejavnost - poškodba vojaka med vojaško vadbo – tarzanka - višina odškodnine - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
Pravilno je stališče, da je v konkretnem primeru premagovanje „lesene pregrade“ predstavljalo nevarno dejavnost zaradi okoliščin, v katerih se je izvajalo in zaradi katerih je bila nevarnost nastanka škode povečana, kot so izvajanje vaje pod časovno presijo v vrsti več vojakov drugega za drugim, v menjavanju položajev, obrabljenost in s tem drsnost deske na mestu oprijema z rokami, višina ovire in, nenazadnje, izvajanje vaje v okviru obveznega služenja vojaškega roka.
davek od dobička pravne osebe - neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti - povezanost prihodkov in odhodkov - izvajanje direktorskih poslov - prihodki fizične osebe
Ker iz listin ni razvidno, kakšne koristi naj bi revident imel od projekta in kdaj naj bi se koristi pojavile, davčni organ pravilno stroškov za projekt ni upošteval med davčno priznane odhodke.
Na podjetje ne more biti preneseno opravljanje direktorskih poslov.
Ker je določba 288. člena OZ dispozitivne narave, se lahko upnik in dolžnik dogovorita za drugačen način vračunavanja. Po presoji revizijskega sodišča je do takšnega dogovora prišlo tudi v konkretni zadevi, saj je tožnik s konkludentnim ravnanjem – sprejemom delnega plačila brez pridržka – pristal na ponujeno (drugačno) vračunavanje s strani prve toženke.
Dejstvo vložitve tožbe, s katero je tožnik zahteval plačilo glavnice s pripadki, ne pomeni zahtevka za plačilo procesnih obresti v smislu 381. člena OZ oziroma prvega odstavka 279. člena ZOR.
Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo.
OZ člen 112, 112/2, 116, 117, 568. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija – pogodba o preužitku – razveza pogodbe o preužitku – spremenjene okoliščine – nemožnost izpolnitve
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče v konkretnem primeru pravilno uporabilo določbe OZ o učinkih spremenjenih okoliščin in nezmožnosti izpolnitve (112/2, 115, in 117. člen OZ).
ZKP člen 371, 371/1-11, 372, 372-5. KZ-1 člen 73, 186, 186/5.
odločba o kazenski sankciji – varnostni ukrepi – odvzem predmetov – obvezen odvzem predmetov - neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami – obvezen odvzem prevoznih sredstev
Peti odstavek 186. člena KZ-1, ki ima podlago v tretjem odstavku 73. člena KZ-1, določa obvezen odvzem prevoznih sredstev, uporabljenih za prevoz droge.