ZTLR člen 23, 24, 25, 26. ODZ paragraf 415, 417, 418, 419. ZPP člen 100, 205, 318, 318/3.
lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - vlaganja v nepremičnino - solastnina - soglasje lastnika nepremičnine - nova stvar - smrt stranke s pooblaščencem - prekinitev postopka - vstop dedičev v pravdo - zamudna sodba - sklepčnost tožbe
Vlaganja v solastno nepremičnino imajo stvarno pravne posledice le, če nastane nova stvar ali je obstajalo soglasje (so)lastnika za pridobitev oziroma spremembo (so)lastninskih deležev.
Iz priloženih odločb ne izhaja izključitev OZ pri presoji o odmeri odškodnine za nepremoženjsko škodo, sicer pa ne drži niti trditev tožene stranke, da primerljive prakse Vrhovnega sodišča ni. Iz te prakse izhaja prav uporaba OZ in ne ZOPDA in jasno stališče, da ZOPDA predstavlja specialen zakon, ki ga je mogoče uporabljati samo v primeru sporazumnega dogovarjanja o pavšalni odškodnini izven pravdnega postopka.
ZFPPIPP člen 301, 301/2, 301/3, 301/7. ZPP člen 205, 208.
postopek osebnega stečaja – začetek postopka osebnega stečaja - prekinitev pravdnega postopka – nadaljevanje pravdnega postopka
Kljub določbi ZFPPIPP, po kateri preneha terjatev upnika, ki v enem mesecu po objavi sklepa o preizkusu terjatev, iz katerega je razvidno, da je bila v stečajnem postopku prerekana, je sklep o nadaljevanju pravdnega postopka, ki je bil prekinjen zaradi začetka stečajnega postopka, procesni sklep in ni odvisen od presoje o utemeljenosti zahtevka.
zavarovalna pogodba - otrok - splošni zavarovalni pogoji - nezgodno zavarovanje - pojem skupnega gospodinjstva - skupno življenje družinskih članov - družinsko zavarovanje
Tipičen interes pri nezgodnem zavarovanju v korist družinskih članov je v zagotavljanju njihove dodatne ekonomske varnosti. Ob takem izhodišču pojma skupnega gospodinjstva ni mogoče pogojevati s skupnim življenjem v ožjem smislu, kot ga na primer pojmuje družinsko pravo, ampak je bistveno, da med skleniteljem zavarovanja in zavarovano osebo - otrokom do dopolnjenih 15 let - obstaja razmerje s pravicami in dolžnostmi, ki sestavljajo roditeljsko pravico.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2005899
ZKP člen 23, 372, 372-1. KZ člen 258, 258/1.
kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja – overitev lažne vsebine – sklenitev zakonske zveze – veljavnost zakonske zveze - predhodno vprašanje
Čeprav opis dejanja z navedbami o neizpolnjevanju zakonskih pogojev za sklenitev veljavne zakonske zveze utemeljuje, da je listina lažno potrjevala sklenitev zakonske zveze, pa to ne drži, saj listina le povzema vsebino matičnega registra o sklenjeni zakonski zvezi (s podatki kje, kdaj in med kom je bila ta sklenjena) in obdolženec v zvezi s to dejansko okoliščino matičarke ni mogel spraviti v zmoto in tako doseči, da bi s tako izdano listino potrdila karkoli lažnega.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - odškodninski spor - odgovornost države za delo sodišča - protipravnost ravnanja pristojnega sodišča
Če bi v zadevi odločalo to sodišče, ki se mu očita protipravno ravnanje oziroma sodniki tega sodišča, bi bila lahko prizadeta objektivna nepristranskost sodišča, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilcev sodne funkcije.
skupno premoženje zakoncev – delitev skupnega premoženja - določitev deležev na skupnem premoženju – višji dohodki enega od zakoncev
Višji prihodki enega od zakoncev, ki so izključno posledica nadurnega dela, ne pomenijo višjih prihodkov, ki bi se lahko sami po sebi odrazili na višjem deležu na skupnem premoženju. Opazno večji priliv denarja se lahko odrazi na višjem deležu le ob izenačitvi drugih obremenitev.
Splošni pogoji za nezgodno zavarovanje oseb NE-2001 člen 15, 15/5.
življenjsko zavarovanje z dodatnim nezgodnim zavarovanjem - razlaga splošnih pogojev – invalidnost – tabela invalidnosti ocena stopnje invalidnosti
Materialnopravno pravilna je revidentova interpretacija petega odstavka 15. člena splošnih pogojev, da se omejena gibljivost sklepov prične ocenjevati šele, ko zavrta gibljivost posameznega sklepa odstopa več kot 20 %, pri čemer pa to ne pomeni, da se invalidnost ocenjuje šele od te točke naprej. V drugem stavku petega odstavka 15. člena splošnih pogojev je namreč jasno določeno, da se stopnja tožnikove invalidnosti ocenjuje glede na normalno gibljivost posameznega sklepa. To pomeni, da je treba pri oceni tožnikove stopnje invalidnosti upoštevati celotno zavrtost gibljivosti posameznega sklepa (ne pa zgolj zavrtost nad 20%).
OZ člen 112, 112/2, 116, 117, 568. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija – pogodba o preužitku – razveza pogodbe o preužitku – spremenjene okoliščine – nemožnost izpolnitve
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče v konkretnem primeru pravilno uporabilo določbe OZ o učinkih spremenjenih okoliščin in nezmožnosti izpolnitve (112/2, 115, in 117. člen OZ).
dovoljenost revizije – nediferencirana vrednost spornega predmeta – subjektivna kumulacija tožbenih zahtevkov – navadno sosporništvo – revizija zoper sklep o stroških postopka – zavrženje revizije
Tožnika sta navedla le nediferencirano vrednost spornega predmeta. Ni mogoče dognati, kakšna je vrednost spornega predmeta v razmerju do vsakega toženca, in je položaj enak, kot če vrednost spornega predmeta sploh ne bi bila navedena – toženca zoper sodbo pritožbenega sodišča nimata pravice do revizije.
Revizija zoper sklep pa je dovoljena le, če gre za sklep sodišča druge stopnje, s katerim je postopek pravnomočno končan.
izvršitelji – zavrnitev zahteve za uvedbo disciplinskega postopka – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje - natančna in konkretna opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča – trditveno in dokazno breme – (ne)primerljivost dejanskega in pravnega stanja
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Revident ni konkretno in določno pojasnil, katero je tisto pomembno pravno vprašanje v zvezi z delom izvršitelja in zaščito dostojanstva in spoštovanja dolžnikov in njihovih družinskih članov, glede katerega pričakuje odločitev Vrhovnega sodišča. Prav tako ni pojasnil, v čem naj bi bil podan odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede vprašanja izvedbe glavne obravnave. Odločbi Vrhovnega sodišča, na kateri se sklicuje in ju prilaga, pa odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča ne izkazujeta. Zato pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 89. ZDoh-2 člen 97, 97/1, 98, 98/1, 98/7.
dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – odmera dohodnine - davek od dobička iz kapitala – enotna upravnosodna praksa Vrhovnega sodišča – odsvojitev nepremičnine – del nepremičnine - stroški investicije – osnova za davek
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Odgovor na postavljeno vprašanje, ali gredo zavezancu za davek od dobička iz kapitala pri znižanju davčne osnove tudi stroški, ki niso neposredno povezani s to nepremičnino oziroma gre za stroške v višjem deležu kot pa je delež posameznega dela glede na celoto, izhaja iz ustaljene upravnosodne prakse Vrhovnega sodišča. Navedena sodna praksa je bila sicer sprejeta še ob veljavnosti predhodnih predpisov o dohodnini, vendar je aktualna zato, ker so določbe ZDoh-2, ki so podlaga za odločitev v obravnavanem primeru, po vsebini bistveno podobne prejšnjim. Zato to vprašanje ni pomembno pravno vprašanje v smislu drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
ZDR člen 109. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije – zavrnitev predloga - odmera odpravnine – invalidnost – skrajšan delovni čas – drugo ustrezno delo
Ponavljanje pravnih vprašanj, do katerih se je Vrhovno sodišče že opredelilo pri odločanju v predhodnih sporih, ni utemeljen razlog za dopustitev revizije.
ZKP člen 372, 372-5. KZ člen 64. KZ-1 člen 70, 70/1, 376.
odločba o kazenski sankciji - varnostni ukrep – obvezno psihiatrično zdravljenje in varstvo v zdravstvenem zavodu
Storilcu, ki je bil v času storitve kaznivega dejanja bistveno zmanjšano prišteven in je nevaren za okolico, sodišče lahko izreče le ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu. Varnostni ukrep po drugem odstavku 65. člena KZ se izreka samo sukcesivno, kadar sledi obveznemu psihiatričnemu zdravljenju in varstvu v zdravstvenem zavodu.
povrnitev nepremoženjske škode - objektivna odgovornost države - nevarna dejavnost - poškodba vojaka med vojaško vadbo – tarzanka - višina odškodnine - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
Pravilno je stališče, da je v konkretnem primeru premagovanje „lesene pregrade“ predstavljalo nevarno dejavnost zaradi okoliščin, v katerih se je izvajalo in zaradi katerih je bila nevarnost nastanka škode povečana, kot so izvajanje vaje pod časovno presijo v vrsti več vojakov drugega za drugim, v menjavanju položajev, obrabljenost in s tem drsnost deske na mestu oprijema z rokami, višina ovire in, nenazadnje, izvajanje vaje v okviru obveznega služenja vojaškega roka.
ZKP člen 371, 371/1-11, 372, 372-5. KZ-1 člen 73, 186, 186/5.
odločba o kazenski sankciji – varnostni ukrepi – odvzem predmetov – obvezen odvzem predmetov - neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami – obvezen odvzem prevoznih sredstev
Peti odstavek 186. člena KZ-1, ki ima podlago v tretjem odstavku 73. člena KZ-1, določa obvezen odvzem prevoznih sredstev, uporabljenih za prevoz droge.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA – UPRAVNI SPOR
VS1013493
ZMZ člen 51, 51/1-1, 51/1-2, 55, 55/1-5, 55/1-6.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja – ugotavljanje istovetnosti prosilca – sum zavajanja in zlorabe postopka
Glede na to, kdaj je tožnik vložil prošnjo, večkrat spremenjene (nasprotujoče) izjave, kdaj je sploh zvedel za možnost vložitve, države, ki jih je prepotoval oziroma v katero državo je bil namenjen, pa je utemeljen tudi zaključek, da so podani pogoji za omejitev gibanja po drugi alineji 51. člena v zvezi s 5. in 6. točko prvega odstavka 55. člena ZMZ.