spor o pristojnosti - naknadna kumulacija izvršilnih sredstev - izvršba na nepremičnine - nepremičnine z območja več sodišč - dodatno sredstvo izvršbe
Za primer naknadne kumulacije z novim izvršilnim sredstvom izvršbe na nepremičnine z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju dodani četrti odstavek 35. člena ZIZ-E določa, da za to izvršilno sredstvo postane izključno krajevno pristojno sodišče, ki je pristojno za odločanje o tem izvršilnem sredstvu. Takšna ureditev v skladu z ustaljeno sodno prakso Vrhovnega sodišča RS velja le za primere, ko je bil predlog za nadaljevanje izvršbe z dodatnim sredstvom izvršbe vložen po uveljavitvi ZIZ-E, to je dne 25. 11. 2006 (78. člen ZIZ-E).
Primere, enake predmetnemu, ko gre za nepremičnine z območja različnih sodišč, ureja drugi odstavek 166. člena ZIZ, ki določa, da je v takem primeru krajevno pristojno za dovolitev izvršbe tisto sodišče, na območju katerega je nepremičnina, ki je kot predmet izvršbe v predlogu za izvršbo navedena na prvem mestu.
Ker je tožeča stranka s tožbenim zahtevkom uveljavljala vračilo davka, za kar je po posebnem zakonu specialno urejena pristojnost drugega (davčnega) organa, med strankama ne gre za civilnopravno razmerje v smislu 1. člena ZPP, za katero velja sodna pristojnost rednega sodišča.
varstvo volilne pravice - potrjevanje kandidatnih list – zastopanost spolov – delna ali popolna zavrnitev liste – načelo sorazmernosti – neskladje liste kandidatov s določbo šestega odstavka 43. člena ZVDZ – formalna pomanjkljivost – vsebinsko neskladje z zakonom
Primarnemu predlogu pritožnice, naj sodišče izpodbijano odločbo odpravi in kandidatno listo potrdi v celoti, Vrhovno sodišče ni moglo slediti, kajti tako potrjena kandidatna lista bi bila neskladna z zakonom. Glede na popolno jasnost določb šestega in sedmega odstavka 43. člena ZVDZ takšne kandidatne liste po presoji Vrhovnega sodišča ni mogoče potrditi niti ob upoštevanju načela sorazmernosti.
ZFPPIPP člen 52, 52/2, 444, 444/1. ZPP člen 25, 25/2.
postopek za uveljavitev pravic izbrisane pravne osebe – spor o pristojnosti
V skladu z drugim odstavkom 52. člena ZFPPIPP je za odločanje v postopku zaradi insolventnosti nad pravno osebo pristojno sodišče, na območju katerega ima insolventni dolžnik svoj sedež; v postopku zaradi uveljavljanja terjatve izbrisane pravne osebe pa sodišče, na območju katerega je imel insolventni dolžnik ob izbrisu svoj sedež.
odpoved najemne pogodbe – povrnitev škode – izgubljeni dobiček - povrnitev vlaganj v nepremičnino - dogovor kot izvensodna poravnava – razlogi za revizijo - izpodbijanje dejanskega stanja v reviziji
Materialnopravno pravilno sta sodišči presodili, da tožbeni zahtevek tožeče stranke na povrnitev izgubljenega dobička po 243. členu OZ ni utemeljen, saj je tožeča stranka na podlagi izvensodne poravnave veljavno odpovedala najemno razmerje. Prav tako je pravilna materialnopravna presoja v zvezi z zavrnitvijo zahtevka tožeče stranke na povrnitev neamortizirane vrednosti vlaganj, saj tožeča stranka ni dokazala drugih vlaganj kot tistih, ki so bila zajeta v Dogovoru. Na pravni podlagi Dogovora je vse premično premoženje iz poslovnega prostora prešlo v razpolago tožene stranke zaradi poravnave dolga tožeče stranke.
ZOR člen 99, 136, 636, 637. OZ člen 115, 655, 656.
spremenjene okoliščine - gradbena pogodba - davek na dodano vrednost (DDV) - cena - fiksna cena - dogovor o nespremenljivosti cen - razlike v ceni - elementi pogodbene cene - sprememba sistema obdavčevanja
Upoštevaje temeljno pravilo, da specialni predpis derogira splošnega samo v delu, v katerem določeno vprašanje ureja drugače, je treba dopustnost odpovedi sklicevanja na določeno spremenjeno okoliščino (ki jo 637. člen ZOR ne ureja), presojati po splošnih pravilih 133. in 136. člena ZOR. Zato se je načelno sicer mogoče strinjati s tem, da bi uvedba (novega) DDV lahko predstavljala tak ukrep ekonomske politike, ki bi omogočal stranki sklicevanje na spremenjene okoliščine oziroma da bi zaradi povišanja cen posledično bil utemeljen zahtevek na podlagi 637. člena ZOR. Vendar pa je v predmetnem sporu ključna ugotovitev pritožbenega sodišča, da sta pravdni stranki spremenjeni sistem obdavčevanja pričakovali in se s tretjim odstavkom 2. člena Pogodbe smiselno vnaprej odpovedali sklicevanju na spremenjene okoliščine v zvezi s povečanjem davščin na dogovorjeno fiksno ceno.
Iz Poslovnega registra Slovenije je razvidno, da sta pravdni stranki zveza društev in društvo. Pravdni stranki tako nista osebi iz prvega odstavka 481. člena ZPP, spor pa se tudi ne nanaša na primere iz 482. oziroma 483. člena ZPP. Ker gre v obravnavanem primeru za spor o premoženjskopravnem zahtevku, katerega vrednost ne presega 20.000,00 EUR, je za sojenje podana stvarna pristojnost okrajnega sodišča.
Presoje, da ima tožeča stranka procesno legitimacijo v tem sporu, ne uspe omajati niti revizijski očitek, da je bila vtoževana terjatev predmet rubeža v davčnem postopku. Rubež je procesno dejanje v izvršilnem postopku, ki služi zavarovanju izpolnitve davčne obveznosti na način, da se dolžniku prepove razpolagati z zarubljenimi terjatvami. Smisel tega pravila je, da se prepreči takšno dolžnikovo razpolaganje, ki bi onemogočilo prednostno poplačilo njegove davčne obveznosti. Z vložitvijo tožbe na plačilo denarne obveznosti, ki jo uveljavlja od svojega dolžnika, pa davčni dolžnik še ni razpolagal z zarubljeno terjatvijo.
Pri prisilni izterjavi davčnega dolga ne pride do prenosa terjatve dolžnika na DURS. Imetnik terjatve, čeprav je le-ta zarubljena, ostaja davčni dolžnik, medtem ko ima davčni organ direktno zakonsko podlago za izterjavo dolžnikove terjatve v svojo korist, če dolžnikov dolžnik ne ravna po sklepu, s katerim je odrejena prisilna izterjava, in ne vloži pravočasnega ugovora zoper sklep o prisilni izterjavi davčne obveznosti (56. člen ZDavP).
navidezna pogodba - razlogi za revizijo - izpodbijanje dejanskega stanja v reviziji - prodajna pogodba - soglasje volj o navideznosti
Tisti, ki navideznost pogodbe uveljavlja in želi doseči, da taka pogodba nima učinkov, mora ponuditi zadostne razloge za zaključek, da sta oba s sopogodbenikom želela nekaj drugega in ne tistega, kar je navedeno v pogodbi.
ZPP člen 41, 41/2, 367, 367/2, 370, 370/3, 377. OZ člen 131, 131/1, 147, 148. URS člen 26.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka – objektivna odgovornost – pojem nevarne dejavnosti – služenje vojaškega roka - poškodba vojaka pri preskakovanju ovire – športna vaja – dovoljenost revizije – objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov – vrednost spornega predmeta – zavrženje revizije
Tožnik se je poškodoval med služenjem vojaškega roka pri vaji preskakovanje sklonjenega vojaka pred seboj, ki je kondicijska športna vaja. Toženka tožniku ne odgovarja za nastalo škodo objektivno, saj izvajanje opisane športne vaje ne predstavlja nevarne dejavnosti v smislu drugega odstavka 131. člena OZ. Ustaljeno stališče sodne prakse je, da športne aktivnosti ne predstavljajo dejavnosti s povečanim tveganjem za poškodbe. Izvajanje vaje ni postalo nevarno zaradi okoliščin, v katerih so jo vojaki izvajali.
Toženka z neprerekanjem večine dejstev ni pripoznala obstoja predpostavk odškodninske obveznosti, kot želi prikazati revizija. Sodišče je tisto, ki presodi, ali določen sklop dejstev ustreza pojmu nedopustnega ravnanja in odgovornosti zanj.
Zastaranje tožnikovega zahtevka je treba v skladu z utečeno sodno prakso presojati po splošnih pravilih o zastaranju zahtevkov iz naslova neupravičene pridobitve, ki jih določa ZOR. Po ugotovitvah nižjih sodišč kot tudi samih tožnikovih trditvah je tožnik zadnja vlaganja v sporno nepremičnino izvedel v letu 1991. Najkasneje tedaj je začel teči petletni zastaralni rok za uveljavitev zahtevka za povrnitev vrednosti teh vlaganj. Ker se je do vložitve tožbe v letu 2004 iztekel, je tožnikov zahtevek zastaran.
ZKP člen 32, 33, 355, 371, 371/1-8, 371/1-11, 371/2, 420, 420/2. URS člen 29.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – nasprotje med izrekom in obrazložitvijo – protispisnost – nedovoljeni dokazi – izvajanje dokazov – zaslišanje obremenilne priče – pravice obrambe - združitev postopka – izločitev postopka - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Dolžina obravnavanja in višji stroški enotnega obravnavanja skupaj z ostalimi soobdolženci (združitev postopka) še ne pomenijo kršitve obdolženčeve pravice do obrambe.
odškodninska odgovornost občine – povrnitev premoženjske škode – izguba na dohodku – zastaranje odškodninske terjatve – odškodnina zaradi nemožnosti izpolnitve pogodbe – soglasje javnega pravobranilstva k pogodbi- manjvrednost nepremičnine – imisije - hrup
Ni pravilno stališče sodišča druge stopnje, da bi imela tožnica pravico do odškodnine zaradi neizpolnitve pogodbe le v primeru, če bi pogodbo razvezala. V primeru, ko izpolnitev postane nemogoča po krivdi dolžnika, je treba izhajati iz 138. člena ZOR in ne iz določb 124. in 125. člena ZOR. Po 138. člen ZOR tožnik odgovarja za nemožnost izpolnitve, če jo sam zakrivi. Res je, da ZOR ne ureja posebej, kakšne so pravne posledice nemožnosti izpolnitve, ki jo zagreši dolžnik, vendar si je treba pomagati z razlago določbe 262. člena ZOR. Tudi v primeru, ko obstaja nemožnost izpolnitve je treba upniku poleg pravice razdreti pogodbo priznati tudi možnost, da vzdrži obveznost v veljavi, zlasti takrat, ko je on svojo obveznost iz pogodbe že izpolnil in danega ne more več zahtevati nazaj. V tem primeru je dolžnik dolžan plačati namesto svoje dajatve denarno vrednost. Upnik v tem primeru lahko uveljavlja odškodnino na podlagi 262. člena ZOR in sicer lahko uveljavi pozitivni pogodbeni interes V tem primeru ima pravico do razlike med svojo in dolžnikovo izpolnitvijo.
ZDDV člen 21, 21/10. Pravilnik o izvajanju ZDDV (2002) člen 35, 35/5. Pravilnik o izvajanju ZDDV (2004) člen 46, 46/6, 46/7.
davek na dodano vrednost – naknadna sprememba davčne osnove za obračun DDV – vračilo davka – pogoji za vračilo davka
Že iz ZDDV izhaja, da se davčna osnova za obračun DDV lahko zmanjša le v primeru, če je transakcija, na podlagi katere je davčni zavezanec obračunal in plačal DDV, v celoti nevtralizirana, torej le v primeru, če obe stranki odpravljene pogodbe druga drugi vrneta, kar sta na njeni podlagi prejeli.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2005948
ZKP člen 371, 371/2, 420, 420/2.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja – opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - subjektivni znaki kaznivega dejanja
Pri opredeljevanju subjektivnih znakov kaznivega dejanja je opis kaznivega dejanja popoln, tudi če je konkretiziran zgolj s povzetkom zakonskega besedila.