Presoje, da ima tožeča stranka procesno legitimacijo v tem sporu, ne uspe omajati niti revizijski očitek, da je bila vtoževana terjatev predmet rubeža v davčnem postopku. Rubež je procesno dejanje v izvršilnem postopku, ki služi zavarovanju izpolnitve davčne obveznosti na način, da se dolžniku prepove razpolagati z zarubljenimi terjatvami. Smisel tega pravila je, da se prepreči takšno dolžnikovo razpolaganje, ki bi onemogočilo prednostno poplačilo njegove davčne obveznosti. Z vložitvijo tožbe na plačilo denarne obveznosti, ki jo uveljavlja od svojega dolžnika, pa davčni dolžnik še ni razpolagal z zarubljeno terjatvijo.
Pri prisilni izterjavi davčnega dolga ne pride do prenosa terjatve dolžnika na DURS. Imetnik terjatve, čeprav je le-ta zarubljena, ostaja davčni dolžnik, medtem ko ima davčni organ direktno zakonsko podlago za izterjavo dolžnikove terjatve v svojo korist, če dolžnikov dolžnik ne ravna po sklepu, s katerim je odrejena prisilna izterjava, in ne vloži pravočasnega ugovora zoper sklep o prisilni izterjavi davčne obveznosti (56. člen ZDavP).
dopuščena revizija – nepopolna revizija – priloge revizije – predlog ali sklep o dopustitvi revizije kot priloga revizije – zavrženje revizije
Dopuščena revizija, ki ji ni bil priložen predlog za dopustitev revizije oziroma sklep o dopustitvi revizije, je nepopolna in jo Vrhovno sodišče zavrže.
Naknadne predložitve manjkajočih dokumentov Vrhovno sodišče ne more in ne sme upoštevati, ker se v postopku z revizijo določbe o vročanju nepopolnih vlog v dopolnitev ne uporabljajo.
(Opuščeno) ravnanje, ki zagotavlja pridobitev pravice ali preprečuje nastanek obveznosti ima lahko oporo v materialnem ali procesnem pravu. Izpodbijajo se torej lahko tudi opustitve procesnih dejanj. Tožbe, s katero se izpodbija opustitev tega procesnega dejanja, ni mogoče zavreči z utemeljitvijo, da procesnega dejanja zaradi zamujenega roka ni mogoče več opraviti – ravno pridobitev ponovne pravice opraviti procesno dejanje kljub zamudi roka, je cilj, ki ga izpodbojna tožba v tem primeru zasleduje. Tožnik mora v tožbi, s katero izpodbija opustitev procesnega dejanja, s stopnjo verjetnosti izkazati, da bi se z opravo tega dejanja lahko izognil določeni materialni obveznosti oziroma bi lahko pridobil kakšno materialno korist.
varstvo volilne pravice - potrjevanje kandidatnih list – zastopanost spolov – delna ali popolna zavrnitev liste – načelo sorazmernosti – neskladje liste kandidatov s določbo šestega odstavka 43. člena ZVDZ – formalna pomanjkljivost – vsebinsko neskladje z zakonom
Primarnemu predlogu pritožnice, naj sodišče izpodbijano odločbo odpravi in kandidatno listo potrdi v celoti, Vrhovno sodišče ni moglo slediti, kajti tako potrjena kandidatna lista bi bila neskladna z zakonom. Glede na popolno jasnost določb šestega in sedmega odstavka 43. člena ZVDZ takšne kandidatne liste po presoji Vrhovnega sodišča ni mogoče potrditi niti ob upoštevanju načela sorazmernosti.
IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - ZAVAROVANJE TERJATEV
VS4001875
ZIZ člen 33, 266, 266/2, 273, 273/1, 273/1-3, 273/2. ZIL-1 člen 123, 123/7.
zahteva za varstvo zakonitosti - začasna odredba - denarna kazen - kršitev patenta - prepoved proizvodnje in prodaje zdravil - plačilo denarne kazni v korist proračuna
Namen denarne kazni je zagotoviti spoštovanje sodnih odločb in učinkovito uresničitev upnikove pravice do sodnega varstva. Za nemoten potek sodnih postopkov oziroma za spoštovanje obveznosti iz sodnih odločb skrbi sodišče, zato je pravilna razlaga zahteve za varstvo zakonitosti, da se denarna kazen – ob odsotnosti izrecne zakonske določbe, da pripada upniku – plača v korist proračuna, in ne v korist upnika, ki je predlagal izdajo začasne odredbe. Drugačna razlaga bi lahko omejila prisilni značaj denarne kazni.
Ker je tožeča stranka s tožbenim zahtevkom uveljavljala vračilo davka, za kar je po posebnem zakonu specialno urejena pristojnost drugega (davčnega) organa, med strankama ne gre za civilnopravno razmerje v smislu 1. člena ZPP, za katero velja sodna pristojnost rednega sodišča.
odpoved najemne pogodbe – povrnitev škode – izgubljeni dobiček - povrnitev vlaganj v nepremičnino - dogovor kot izvensodna poravnava – razlogi za revizijo - izpodbijanje dejanskega stanja v reviziji
Materialnopravno pravilno sta sodišči presodili, da tožbeni zahtevek tožeče stranke na povrnitev izgubljenega dobička po 243. členu OZ ni utemeljen, saj je tožeča stranka na podlagi izvensodne poravnave veljavno odpovedala najemno razmerje. Prav tako je pravilna materialnopravna presoja v zvezi z zavrnitvijo zahtevka tožeče stranke na povrnitev neamortizirane vrednosti vlaganj, saj tožeča stranka ni dokazala drugih vlaganj kot tistih, ki so bila zajeta v Dogovoru. Na pravni podlagi Dogovora je vse premično premoženje iz poslovnega prostora prešlo v razpolago tožene stranke zaradi poravnave dolga tožeče stranke.
navidezna pogodba - razlogi za revizijo - izpodbijanje dejanskega stanja v reviziji - prodajna pogodba - soglasje volj o navideznosti
Tisti, ki navideznost pogodbe uveljavlja in želi doseči, da taka pogodba nima učinkov, mora ponuditi zadostne razloge za zaključek, da sta oba s sopogodbenikom želela nekaj drugega in ne tistega, kar je navedeno v pogodbi.
ZKP člen 32, 33, 355, 371, 371/1-8, 371/1-11, 371/2, 420, 420/2. URS člen 29.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – nasprotje med izrekom in obrazložitvijo – protispisnost – nedovoljeni dokazi – izvajanje dokazov – zaslišanje obremenilne priče – pravice obrambe - združitev postopka – izločitev postopka - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Dolžina obravnavanja in višji stroški enotnega obravnavanja skupaj z ostalimi soobdolženci (združitev postopka) še ne pomenijo kršitve obdolženčeve pravice do obrambe.
Zmotno je stališče nižjih sodišč, da je izhodišče za izračun izgube tožnikovega zaslužka lahko le plača, ki jo je dejansko prejemal pred škodnim dogodkom, ne glede na to, ali mu jo je delodajalec izplačeval skladno z ustrezno kolektivno pogodbo. Okoliščina, da tožniku nekdanji delodajalec ni izplačeval dodatkov, ki so mu po predpisih pripadali, tožnik pa je to kršitev pravic iz delovnega razmerja takrat molče dopuščal, po presoji revizijskega sodišča ne utemeljuje zaključka, da tožnik svojih iztožljiv pravic po normalnem teku stvari nikoli ne bi uveljavljal. Višino tožnikovega izgubljenega zaslužka bi zato morali sodišči ugotoviti upoštevaje plačo, kot bi jo moral tožnik prejemati po pogodbi o zaposlitvi, ustrezni kolektivni pogodbi in drugih relevantnih predpisih.
Oškodovančevo osebno stanje ni pravno relevanten vzrok, ki bi lahko vodil v deljeno vzročnost. Upoštevati je treba konkretnega oškodovanca, takega, kakršen je, z vsemi posebnostmi, ne pa nekega povprečnega ali običajnega oškodovanca.
spor o pristojnosti – izvršba na nepremičnino v solastnini - zaznamba sklepa izvršbe – pristop upnikov k že začeti izvršbi
V primeru, ko teče postopek izvršbe na različne solastninske deleže na isti nepremičnini, razlog, zaradi katerega je v 171. členu ZIZ predpisan pristop k že začeti izvršbi, tj. nemožnost izvršbe na isto nepremičnino po domiku nepremičnine kupcu v drugem izvršilnem postopku, ni podan.
ZIZ člen 15. ZPP člen 17, 17/2, 24, 24/1, 25, 25/2.
spor o pristojnosti – izvršilni postopek – kumulacija izvršilnih sredstev - izvršba delež družbenika – smiselna uporaba določb o izvršbi na nepremičnino - ustalitev pristojnosti
Smiselna uporaba določb ZIZ o izvršbi na nepremičnine velja le za prodajo deleža (četrti odstavek 165. člena ZIZ), ne pa tudi za presojo vseh drugih vprašanj v postopku.
Kot stisko ni mogoče šteti samo slabega premoženjskega stanja temveč tudi druge vrste stiske, zlasti življenjsko nevarnost, bolezen in podobno. Vendar ima sodišče druge stopnje prav, da zgolj čustvena naklonjenost prvotne tožnice tožencu, njena želja po čustveni pripadnosti ter nezavedanje o dejanski vrednosti stanovanja ne predstavljajo zadostnih elementov za sklep, da je bila v tako šibkem in podrejenem položaju, da bi se tega moral zavedati tudi toženec in bi bilo pogodbo mogoče opredeliti kot oderuško in s tem nično.
Zastaranje tožnikovega zahtevka je treba v skladu z utečeno sodno prakso presojati po splošnih pravilih o zastaranju zahtevkov iz naslova neupravičene pridobitve, ki jih določa ZOR. Po ugotovitvah nižjih sodišč kot tudi samih tožnikovih trditvah je tožnik zadnja vlaganja v sporno nepremičnino izvedel v letu 1991. Najkasneje tedaj je začel teči petletni zastaralni rok za uveljavitev zahtevka za povrnitev vrednosti teh vlaganj. Ker se je do vložitve tožbe v letu 2004 iztekel, je tožnikov zahtevek zastaran.
odškodninska odgovornost občine – povrnitev premoženjske škode – izguba na dohodku – zastaranje odškodninske terjatve – odškodnina zaradi nemožnosti izpolnitve pogodbe – soglasje javnega pravobranilstva k pogodbi- manjvrednost nepremičnine – imisije - hrup
Ni pravilno stališče sodišča druge stopnje, da bi imela tožnica pravico do odškodnine zaradi neizpolnitve pogodbe le v primeru, če bi pogodbo razvezala. V primeru, ko izpolnitev postane nemogoča po krivdi dolžnika, je treba izhajati iz 138. člena ZOR in ne iz določb 124. in 125. člena ZOR. Po 138. člen ZOR tožnik odgovarja za nemožnost izpolnitve, če jo sam zakrivi. Res je, da ZOR ne ureja posebej, kakšne so pravne posledice nemožnosti izpolnitve, ki jo zagreši dolžnik, vendar si je treba pomagati z razlago določbe 262. člena ZOR. Tudi v primeru, ko obstaja nemožnost izpolnitve je treba upniku poleg pravice razdreti pogodbo priznati tudi možnost, da vzdrži obveznost v veljavi, zlasti takrat, ko je on svojo obveznost iz pogodbe že izpolnil in danega ne more več zahtevati nazaj. V tem primeru je dolžnik dolžan plačati namesto svoje dajatve denarno vrednost. Upnik v tem primeru lahko uveljavlja odškodnino na podlagi 262. člena ZOR in sicer lahko uveljavi pozitivni pogodbeni interes V tem primeru ima pravico do razlike med svojo in dolžnikovo izpolnitvijo.