ZPP člen 212, 339, 339/1, 347, 347/2, 348, 348/5, 358, 358-1, 358-2, 358-3, 358-4, 358-5, 379, 379/1. OZ člen 131.
vmesna sodba – sprememba sodbe – drugačna ugotovitev dejanskega stanja – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – obravnava pred sodiščem druge stopnje – povrnitev škode – odgovornost komunalnega podjetja – padec na poledenelem parkirišču – načelo neposrednosti odškodnine – dopuščena revizija
Kadar prvostopenjsko sodišče ugotovi dejansko stanje z neposredno izvedenimi dokazi, pomeni sprememba dejanskega stanja na seji senata druge stopnje tega sodišča (in izdaja vmesne sodbe) kršitev načela neposrednosti in s tem bistveno kršitev določb pravdnega postopka.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – zakonec uslužbenca pristojnega sodišča kot stranka v postopku - vodja urada pristojnega sodišča
Okoliščina, da je tožnik mož vodje urada pristojnega sodišča, je tako tehten razlog, ki utemeljuje določitev drugega sodišča za obravnavanje zadeve.
ZPP člen 387, 387/3, 391, 391/1. ZTLR člen 28, 72, 72/2. ODZ paragraf 326.
zahteva za varstvo zakonitosti - priposestvovanje - pridobitev lastninske pravice - pravno nasledstvo - dobra vera priposestvovalca - dobra vera pravnega naslednika
Dobra vera priposestvovalca mora biti podana vse do izteka priposestvovalne dobe.
povrnitev nepremoženjske škode - odgovornost države – varstvo osebnostnih pravic – čast in dobro ime – škoda zaradi uvedbe predkazenskega postopka
Ob dejanskih ugotovitvah sodišča I. stopnje in ob pravilnem stališču, da organi pregona nimajo dolžnosti opozoriti priče, da ji ni treba pričati, ampak ima to dolžnost po 236. členu ZKP sodišče, so bili zahtevki tožnika za povrnitev nepremoženjske škode zaradi posega v čast in dobro ime in druge osebnostne pravice in za povrnitev premoženjske škode pravilno zavrnjeni.
ZDDV člen 21, 21/10. Pravilnik o izvajanju ZDDV (2002) člen 35, 35/5. Pravilnik o izvajanju ZDDV (2004) člen 46, 46/6, 46/7.
davek na dodano vrednost – naknadna sprememba davčne osnove za obračun DDV – vračilo davka – pogoji za vračilo davka
Že iz ZDDV izhaja, da se davčna osnova za obračun DDV lahko zmanjša le v primeru, če je transakcija, na podlagi katere je davčni zavezanec obračunal in plačal DDV, v celoti nevtralizirana, torej le v primeru, če obe stranki odpravljene pogodbe druga drugi vrneta, kar sta na njeni podlagi prejeli.
Kot stisko ni mogoče šteti samo slabega premoženjskega stanja temveč tudi druge vrste stiske, zlasti življenjsko nevarnost, bolezen in podobno. Vendar ima sodišče druge stopnje prav, da zgolj čustvena naklonjenost prvotne tožnice tožencu, njena želja po čustveni pripadnosti ter nezavedanje o dejanski vrednosti stanovanja ne predstavljajo zadostnih elementov za sklep, da je bila v tako šibkem in podrejenem položaju, da bi se tega moral zavedati tudi toženec in bi bilo pogodbo mogoče opredeliti kot oderuško in s tem nično.
ZKP člen 32, 33, 355, 371, 371/1-8, 371/1-11, 371/2, 420, 420/2. URS člen 29.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – nasprotje med izrekom in obrazložitvijo – protispisnost – nedovoljeni dokazi – izvajanje dokazov – zaslišanje obremenilne priče – pravice obrambe - združitev postopka – izločitev postopka - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Dolžina obravnavanja in višji stroški enotnega obravnavanja skupaj z ostalimi soobdolženci (združitev postopka) še ne pomenijo kršitve obdolženčeve pravice do obrambe.
Sodišče ne dovoli odvetniku, da začasno opravlja pravdna dejanja za stranko, če vlogi ni predložil pooblastila, ampak tožbo ali pravno sredstvo zavrže (peti odstavek 98. člena ZPP).
ZIZ člen 15. ZPP člen 17, 17/2, 24, 24/1, 25, 25/2.
spor o pristojnosti – izvršilni postopek – kumulacija izvršilnih sredstev - izvršba delež družbenika – smiselna uporaba določb o izvršbi na nepremičnino - ustalitev pristojnosti
Smiselna uporaba določb ZIZ o izvršbi na nepremičnine velja le za prodajo deleža (četrti odstavek 165. člena ZIZ), ne pa tudi za presojo vseh drugih vprašanj v postopku.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2005943
ZKP člen 371, 371/1-8, 371/2, 372, 372-1, 372-5, 395, 395/1, 420, 420/2. KZ-1 člen 75, 186, 186/1.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – nedovoljeni dokazi – prikriti preiskovalni ukrepi – pravice obrambe – izvajanje dokazov - odločanje o dokaznem predlogu – presoja pritožbenih navedb – kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja - neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami - odločba o kazni – odvzem premoženjskopravne koristi
Prvi odstavek 186. člena KZ-1 določa različne alternativne izvršitvene oblike, med drugim tudi nakup prepovedane droge zaradi prodaje, ki predstavlja dokončano kaznivo dejanje.
Sodišče je pravilno v odločbi o odvzemu premoženjske koristi obsojencu odvzelo znesek, ki predstavlja seštevek vseh prejetih plačil za prodano drogo - stroški vloženi v storitev kaznivega dejanja se ne odštevajo.
ZPP člen 41, 41/2, 367, 367/2, 370, 370/3, 377. OZ člen 131, 131/1, 147, 148. URS člen 26.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka – objektivna odgovornost – pojem nevarne dejavnosti – služenje vojaškega roka - poškodba vojaka pri preskakovanju ovire – športna vaja – dovoljenost revizije – objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov – vrednost spornega predmeta – zavrženje revizije
Tožnik se je poškodoval med služenjem vojaškega roka pri vaji preskakovanje sklonjenega vojaka pred seboj, ki je kondicijska športna vaja. Toženka tožniku ne odgovarja za nastalo škodo objektivno, saj izvajanje opisane športne vaje ne predstavlja nevarne dejavnosti v smislu drugega odstavka 131. člena OZ. Ustaljeno stališče sodne prakse je, da športne aktivnosti ne predstavljajo dejavnosti s povečanim tveganjem za poškodbe. Izvajanje vaje ni postalo nevarno zaradi okoliščin, v katerih so jo vojaki izvajali.
Toženka z neprerekanjem večine dejstev ni pripoznala obstoja predpostavk odškodninske obveznosti, kot želi prikazati revizija. Sodišče je tisto, ki presodi, ali določen sklop dejstev ustreza pojmu nedopustnega ravnanja in odgovornosti zanj.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2005948
ZKP člen 371, 371/2, 420, 420/2.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja – opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - subjektivni znaki kaznivega dejanja
Pri opredeljevanju subjektivnih znakov kaznivega dejanja je opis kaznivega dejanja popoln, tudi če je konkretiziran zgolj s povzetkom zakonskega besedila.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2005837
ZKP člen 420, 420/2, 424, 424/1. KZ-1 člen 113, 113/1, 175, 175/1, 175/2.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih - kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja – zloraba prostitucije - zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa – opredelitev zatrjevanih kršitev zakona - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Očitna jezikovna pomota sodišča pri zapisu enega izmed zakonskih znakov kaznivega dejanja v abstraktnem delu opisa kaznivega dejanja ne vpliva na jasnost in določnost opisa inkriminiranega ravnanja, kakor tudi ne na zakonitost izpodbijane sodbe.
Zmotno je stališče nižjih sodišč, da je izhodišče za izračun izgube tožnikovega zaslužka lahko le plača, ki jo je dejansko prejemal pred škodnim dogodkom, ne glede na to, ali mu jo je delodajalec izplačeval skladno z ustrezno kolektivno pogodbo. Okoliščina, da tožniku nekdanji delodajalec ni izplačeval dodatkov, ki so mu po predpisih pripadali, tožnik pa je to kršitev pravic iz delovnega razmerja takrat molče dopuščal, po presoji revizijskega sodišča ne utemeljuje zaključka, da tožnik svojih iztožljiv pravic po normalnem teku stvari nikoli ne bi uveljavljal. Višino tožnikovega izgubljenega zaslužka bi zato morali sodišči ugotoviti upoštevaje plačo, kot bi jo moral tožnik prejemati po pogodbi o zaposlitvi, ustrezni kolektivni pogodbi in drugih relevantnih predpisih.
Oškodovančevo osebno stanje ni pravno relevanten vzrok, ki bi lahko vodil v deljeno vzročnost. Upoštevati je treba konkretnega oškodovanca, takega, kakršen je, z vsemi posebnostmi, ne pa nekega povprečnega ali običajnega oškodovanca.
spor o pristojnosti – izvršba na nepremičnino v solastnini - zaznamba sklepa izvršbe – pristop upnikov k že začeti izvršbi
V primeru, ko teče postopek izvršbe na različne solastninske deleže na isti nepremičnini, razlog, zaradi katerega je v 171. členu ZIZ predpisan pristop k že začeti izvršbi, tj. nemožnost izvršbe na isto nepremičnino po domiku nepremičnine kupcu v drugem izvršilnem postopku, ni podan.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – nedovoljen dokaz – izločitev dokaza - mnenje CFP - zbiranje obvestil od osumljenca - izjava osumljenca - pravice obrambe – zavrnitev dokaznega predloga - odločbe sodišča druge stopnje o pritožbi - sprememba sodbe na sodišču druge stopnje – obravnava pred sodiščem druge stopnje - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Obravnavo pred sodiščem druge stopnje se opravi samo, če je treba zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja izvesti nove ali ponoviti že izvedene dokaze, in če so podani opravičeni razlogi za to, da se zadeva ne vrne sodišču prve stopnje v novo glavno obravnavo.
Zaradi morebitnih psihičnih zdravstvenih težav prva tožnica pri vložitvi prošnje za mednarodno zaščito in zaslišanju morda ni mogla ustrezno pojasniti vseh okoliščin, ki so pomembne za odločitev v postopku. Morebitne psihične zdravstvene težave prve tožnice bi lahko vplivale na njene odgovore pri vložitvi prošnje za mednarodno zaščito in pri zaslišanju. Zato je vprašanje psihičnega zdravja prve tožnice lahko relevantno za odločitev o pravilnosti izpodbijane odločbe tožene stranke.
Revidentka ni predložila dokazov o tem, kaj so predstavljala v aktih o ustanovitvi zadevnih zadružnih podjetij navedena osnovna in obratna sredstva, katerih vrednost je bila v teh aktih sicer navedena, niti ne, ali so bila ta sredstva last zadružne zveze niti, ali je s strani Glavne zadružne zveze LRS (v nadaljevanju GZS) najete kredite odplačala GZS. Ker, kot izhaja iz v upravnem postopku ugotovljenega dejanskega stanja, na katerega je Vrhovno sodišče vezano, predloženi dokazi v obravnavani zadevi niso omogočali ugotovitve upravičenosti zahteve za vračilo zadružnega premoženja, je bila po presoji Vrhovnega sodišča zahteva za vračilo neizkazano vloženega zadružnega premoženja pravilno zavrnjena.
dovoljena revizija - vrnitev razlaščene nepremičnine – gradnja obvoznice – fazna gradnja – rok za začetek gradnje – namen razlastitve – javna korist – razlaga pojma začetka gradnje objekta po ZUreP-1 – toženec v upravnem sporu – opustitev predlagane glavne obravnave
Pri etapnosti gradnje zaradi samega namena razlastitve roka, v katerem je razlastitveni upravičenec dolžan pričeti z gradnjo objekta, ni mogoče vezati le ne eno izmed faz gradnje oziroma na tisto fazo, ki se nanaša na zemljišča revidentov. V takšnem primeru je treba šteti, da so z začetkom predvidene prve faze gradnje začeta dela vseh naslednjih faz.
Če plačilni nalog za plačilo sodne takse za tožbo ni bil vročen tožeči stranki, obveznost za plačilo sodne takse še ni zapadla v plačilo in niso podani pogoji za ustavitev postopka.