invalid III. kategorije - nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu – nadomestilo za invalidnost – uveljavljanje pravic
Pravice do nadomestila za invalidnost ni mogoče mešati s pravico do nadomestila zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ, Uradni list RS, št. 12/92 in nadalj.) oziroma predpisih, ki so veljali še pred tem zakonom. Podlaga za priznanje ene in druge pravice ter odmera nadomestil je različna.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – ponudba nove pogodbe o zaposlitvi – obseg sodnega varstva – utemeljenost odpovednega razloga – odškodninski zahtevek – sprejem ponudbe nove pogodbe – odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove – sklenitev nove pogodbe – ustrezna zaposlitev – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – pooblaščenec delodajalca – pravniški državni izpit
Ko delavec sprejme ponujeno zaposlitev in podpiše novo pogodbo o zaposlitvi, izjavi svojo voljo, da bo delo nadaljeval pod pogoji nove pogodbe o zaposlitvi. Hkrati pristane na sodno presojo, ki je omejena le na utemeljenost odpovednega razloga, kar pomeni, da odpade presoja zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz morebitnih drugih razlogov. Glede na navedeno je tožničino zatrjevanje, da je podpisala pogodbo o zaposlitvi za neustrezno delo, povsem brezpredmetno.
ZPIZ-1 člen 156, 156/2, 156/5, 163, 163/2. ZDSS-1 člen 81.
invalid I. kategorije - invalidska pokojnina - pridobitev pravice - izplačevanje invalidske pokojnine - priznanje pravice - prenehanje obveznega zavarovanja
Pravice na podlagi invalidnosti, med katere spada tudi pravica do invalidske pokojnine, na podlagi petega odstavka 156. člena ZPIZ-1 pridobi zavarovanec z dnem nastanka invalidnosti (oziroma v primeru spremembe nastanka invalidnosti s prvim dnem naslednjega meseca po nastanku spremembe – drugi odstavek 163. člena ZPIZ-1), kar pa ne pomeni, da se mu s tem dnem tudi prične izplačevanje pokojnine.
starostna pokojnina – pokojninska osnova - nova odmera pokojnine – naknadni uspeh v delovnem sporu – naknadno plačani prispevki - datum priznanja pravice
Revidentu je bila pravnomočno odmerjena starostna pokojnina z odločbo tožene stranke z dne 2. 10. 1996. Po uspehu v delovnem sporu glede razlike v plači s pravnomočnostjo s 17. 2. 2005 je bilo na njegovo zahtevo na novo odmerjena pokojnina (odločbi z dne 17. 8. 2007 in 6. 12. 2007). Ko je pravnomočno uspel še glede letalskega dodatka, mu je bila pokojnina še enkrat odmerjena (odločbi z dne 9. 7. 2008 in 3. 12. 2008). Po presoji revizijskega sodišča je bilo pravilno presojeno, da je tožena stranka zaradi spoštovanja ustavno varovanega načela pravnomočnosti (158. člen Ustave) in zaradi pomanjkanja zakonske ureditve nove odmere pokojnine zaradi naknadno obračunanih in plačanih prispevkov na podlagi sodne odločbe postopala v okviru možnosti in določbe ZPIZ-1 razlagala v revidentovo korist. Obnova postopka po določbah ZPIZ-1 in ZUP ni bila več mogoča zaradi poteka rokov. Poleg tega pri naknadno obračunanih in plačanih prispevkih ne gre za dejstvo, ki je obstajalo že v času odločanja v prvotnem postopku odmere (1. točka 260. člena ZUP), ampak je nastopilo pozneje z obračunom in plačilom prispevkov na podlagi pravnomočne sodbe. ZPIZ-1 v 180. in 181. členu ureja le ponovno odmero za primer reaktiviranega zavarovanca. Pri tem zavarovanec pridobi pravico do odmere (višje) nove pokojnine od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve in največ za šest mesecev nazaj. Vendar je dejanski stan v obravnavani zadevi še najbližji obnovi postopka, čeprav ta niti ni bila izvedena niti ni bilo zanjo izpolnjenih zakonskih pogojev. Zato je razumna rešitev, da je tožniku priznana pravica do novo odmerjene pokojnine s prvim dnem meseca po vloženi zahtevi.
dovoljenost revizije - zavrženje revizije – pooblastilo za vložitev revizije – novo pooblastilo - zastopanje po odvetniku
Po določbi petega odstavka 98. člena ZPP, ne glede na določbe prejšnjih odstavkov, sodišče ne dovoli odvetniku, da začasno opravlja pravdna dejanja za stranko, če vlogi ni predložil pooblastila, ampak tožbo ali pravno sredstvo zavrže.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/1-4, 88/6, 116, 116/1. ZDPNP člen 11, 11/2. ZPIZ-1 člen 102, 103. ZZRZI člen 40, 40/4.
invalid - odpoved pogodbe o zaposlitvi - nezmožnost za opravljanje dela zaradi invalidnosti – rok za odpoved – odpovedni razlog
Ob ugotovljenem dejanskem stanju sta nižji sodišči pravilno uporabili materialno pravo, ko sta presodili, da nezmožnost opravljanja dela tožnika na delovnem mestu dispečer vložka zaradi invalidnosti tožnika, pri čemer potreba po delu na tem delovnem mestu sama po sebi ni prenehala, glede na opredelitev odpovednih razlogov v 88. členu ZDR predstavlja razlog nezmožnosti zaradi invalidnosti in ne poslovni razlog. Revizijsko sodišče se pridružuje stališču nižjih sodišč, da je treba upoštevati vsebino celotnega izvedenega postopka.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – hujša kršitev delovnih obveznosti - kršitev delovnih obveznosti izven delovnega časa - nasilno obnašanje - pravica do zagovora
Nikakršnega dvoma ne more biti, da je poseg delavca (ne glede na njegovo naravo dela in vrsto delovnega mesta) v telesno nedotakljivosti delodajalca ali sodelavcev tako med delovnim časom kakor tudi izven njega, ob kontroli bolniške odsotnosti delavca, hujša kršitev delovnih obveznosti.
Napad na zakonito zastopnico tožene stranke nedvomno predstavlja tako okoliščino, zaradi katere tožena stranka tožniku tožniku ni bila dolžna omogočiti zagovora. Prav tako ne moremo govoriti o kakršnemkoli "napačnem" postopku v zvezi z zagovorom, ki naj bi ga bila izvedla, saj zakonsko predpisani postopek v zvezi z zagovorom zanjo ni veljal, tako da do napak (v smislu kršitev zakonskih določb) niti ni moglo priti.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/1-2, 110, 111. ZPP člen 213, 213/2, 287, 287/2, 339, 339/2, 339/2-8, 379, 379/1.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog nesposobnosti – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – načelo kontradiktornosti – izvedba dokazov – opredelitev razloga za odpoved – nedoseganje pričakovanih rezultatov dela
Iz zakonske opredelitve izhaja povezava med nedoseganjem pričakovanih delovnih rezultatov in nepravočasnim, nestrokovnim in nekvalitetnim delom. Vendar pa ob ugotovljenem nedoseganju pričakovanih delovnih rezultatov zaradi nedoseganja postavljenih normativov, to ne pomeni, da bi moral delodajalec že v odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jo poda prav iz razloga nesposobnosti, in to tudi jasno navede, izrecno opredeliti in utemeljiti, da je bilo ugotovljeno nedoseganje rezultatov posledica nepravočasnega, ali nestrokovnega, ali nekvalitetnega dela (ali kumulativno vseh treh dejavnikov).
ZDR člen 4, 11, 12, 13, 26, 31, 75, 79. OZ člen 60.
prenehanje delovnega razmerja - sporazum o prenehanju delovnega razmerja - sporazum o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi - pogoj – ničnost
Vnaprejšnji pristanek delavca na sporazumno prenehanje pogodbe o zaposlitvi, pod pogojem nedoseženega plana v določenem mesecu, je v nasprotju s prisilnimi predpisi (oziroma predstavlja obid teh predpisov) in moralnimi načeli, torej je ničen (60. člen OZ v zvezi z 11., 12. in 13. členom ZDR).
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - trajajoča kršitev – rok za odpoved – odsotnost z dela
Razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po tretji alineji prvega odstavka 111. člena ZDR je podan, če delavec najmanj pet dni ne pride na delo, o razlogih za svojo odsotnost pa ne obvesti delodajalca, čeprav bi to moral in mogel storiti. Neobrazložena odsotnost mora trajati torej najmanj pet dni (zakon določa minimum), lahko pa traja tudi dlje. Delodajalec kot razlog za izredno odpoved po tej določbi lahko šteje tudi daljšo odsotnost z dela. Zakonski prekluziven rok za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi v tem primeru teče šele od dneva, ko kršitev preneha.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija delovnega razmerja za določen čas v delovno razmerje za nedoločen čas - transformacija - projektno delo – rok za sodno varstvo
Ne glede na to, da je poleg dela na raziskovalnem projektu tožnica opravljala tudi nekatera pedagoška dela (vodenje vaj), je sodišče utemeljeno štelo, da je bila po teh pogodbah zaposlena zaradi izvajanja projektnih del v smislu desete alineje prvega odstavka 52. člena ZDR. Za opravljanje takih del pa je v tretjem odstavku 53. člena ZDR določena izjema, da se za njih pogodba o zaposlitvi oziroma tudi več zaporednih pogodb o zaposlitvi, lahko sklene za daljše obdobje od dveh let.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – rok za odpoved
Po določbi šestega odstavka 88. člena ZDR mora delodajalec podati odpoved najkasneje v šestih mesecih od nastanka utemeljenega razloga. To v primeru poslovnega razloga pomeni od takrat, ko dejansko preneha potreba po opravljanju določenega dela pod pogoji pogodbe o zaposlitvi.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev delovnih obveznosti izven delovnega časa – povzročitev prometne nesreče s smrtnim izidom - policist
Delo v policiji, kot pomembni javni službi s posebnimi pooblastili tudi na področju prometne varnosti predpostavlja, da policisti in uslužbenci policije na sploh sami tudi v osebnem življenju spoštujejo in upoštevajo cestnoprometne predpise. To je pogoj za vzdrževanje zaupanja javnosti, ki je nujni pogoj za uspešno delo policije. Zato pomeni oziroma bi lahko pomenilo grobo kršenje cestnoprometnih predpisov z življenjsko usodnimi posledicami, kot je bilo ugotovljeno pri tožniku, z vidika ciljev in interesov, ki jih mora zasledovati policija, veliko moralno škodo, tudi če je tožnik to storil izven delovnega časa.
ZS člen 3, 3/2. ZPIZ-1 člen 58. ZPP člen 367, 377. ZDSS-1 člen 31, 31/1, 31/1-1.
delna pokojnina - samozaposlena oseba - samozaposleni zavarovanci – odvetniška dejavnost - odvetnik - pravna praznina - neustavnost zakonske ureditve – dovoljenost revizije - odškodnina v višini zakonskih zamudnih obresti - premoženjski spor - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Vezanost na ustavo in zakon pomeni, da sodišče ob uporabi zakona upošteva tudi veljavne ustavne določbe in zakona ne sme uporabiti tako, da bi to povzročilo neustavnost rešitve konkretnega primera. V primeru zakonske praznine pa mora v civilnih zadevah, razumljeno v najširšem smislu (vključno z delovnimi in socialnimi spori), ravnati v smislu določb drugega odstavka 3. člena ZS, da ob smiselni uporabi predpisov pride do ustavno skladne rešitve. Takim pravnomočnim odločitvam v socialnih sporih so ob upoštevanju načel pravne države dolžni slediti tudi organi tožene stranke pri odločanju o istovrstnih oziroma pravno identičnih zadevah.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poskusno delo - negativna ocena - zagovor
Za oceno tožnikovega poskusnega dela je bistven njegov neresni odnos do izrecnih in utemeljenih navodil tožene stranke, da mora pobrani denar sproti odvajati na blagajno in njegova takojšnja priključitev posameznim delavcem, ki so zavestno delali mimo teh navodil ter vztrajanje pri takem načinu dela kljub opozorilom nadrejenega prometnika na pravočasno oddajanje denarja. Ob takem odnosu do izrecnih navodil glede poslovanja z denarjem je tožena stranka že iz tega razloga utemeljeno ugotavljala, da tožnik poskusnega dela na delovnem mestu voznika, ki je istočasno zadolžen za pobiranje voznin, ni uspešno opravil.
ZDR člen 111, 111/1, 111/1-8. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 233. ZPP člen 380, 380/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zloraba bolniške odsotnosti - navodila osebnega zdravnika
Sodišče je preuranjeno zaključilo le na podlagi izpovedb osebnega zdravnika, da tožnik ni ravnal v nasprotju z navodili, kakršna je imel. Ni pa ugotavljalo, ali bi tožnikova ravnanja lahko vplivala na podaljševanje zdravljenja oziroma poslabšanje zdravstvenega stanja in s tem njegovo delovno zmožnost.
lastnost zavarovanca - dovoljenost revizije - zavrženje revizije – pooblaščenec, ki ni odvetnik
Iz revizijskih navedb ne izhaja, da bi uveljavljala zmotno uporabo materialnega prava v zvezi z odločitvijo, ki je predmet tega sodnega postopka. Zato ni nobenih razlogov, da bi revizijsko sodišče dvomilo v pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe, saj na pravilno uporabo materialnega prava po uradni dolžnosti revizijsko sodišče ne pazi več.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – pravica do zagovora
Če delodajalec delavcu pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi ne omogoči zagovora, gre za kršitev določbe drugega odstavka 83. člena ZDR, ki je tudi z morebitnim kasnejšim sodelovanjem delavca v sodnem postopku ni mogoče odpraviti.