izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – rok za odpoved
Z novelo ZDR-A je bilo spremenjeno besedilo drugega odstavka 110. člena: rok za podajo izredne odpovedi ne začne (več) teči od seznanitve z razlogi, ki utemeljujejo izredno odpoved, temveč od ugotovitve razloga za izredno odpoved. Iz tako spremenjenega besedila je predvsem bolj jasno določeno, da rok ne začne teči že s trenutkom, ko delodajalec zve za neko ravnanje delavca, ki lahko je ali pa tudi ne razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Gre za trenutek, ko delodajalec ugotovi, da je konkretno ravnanje delavca taka kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja, ki pomeni utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
URS člen 160, 127, 156. ZPIZ-1 člen 15, 58, 178. ZS člen 3, 3/2. ZPP člen 367, 367/2, 377. ZDSS-1 člen 31.
delna pokojnina – samozaposlena oseba – odvetniška dejavnost - odvetnik – pravna praznina - neustavnost zakonske ureditve - dovoljenost revizije - odškodnina v višini zakonskih zamudnih obresti - premoženjski spor - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Z zakonom ni predpisan delovni čas odvetnika, kljub temu pa je pri presoji položaj odvetnika, ki opravlja odvetniško dejavnost le s polovico polnega delovnega časa in je v tem obsegu tudi zavarovan, povsem primerljiv s položajem delavca v delovnem razmerju s polovico delovnega časa. Ob takšni ugotovitvi je tožnik upravičen do delne pokojnine.
denacionalizacija – odškodnina zaradi nezmožnosti uporabe premoženja – višina odškodnine - davščine
Za presojo o višini zahtevka je odločilna korist, ki bi jo upravičenci mogli imeti od uporabe nepremičnine, in ne korist, ki jo je denacionalizacijski zavezanec dejansko imel od njene uporabe v času od uveljavitve ZDen.
Obveznost plačila davščin je stvar razmerja med tožniki in državo in ne vpliva na odločitev o višini zahtevka.
lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - pridobitni naslov - dokazovanje pridobitve lastninske pravice
Ker pokojna ni bila lastnica hiše (in zemljišča), tega premoženja ni mogla zapustiti dedičem. Sklep o dedovanju je ugotovitvena deklaratorna odločba, s katerim se razglasijo za dediče, volilojemnike oz. druge upravičene osebe do zapuščine, in veže le te osebe oziroma udeležence zapuščinskega postopka.
Revizija se dopusti glede vprašanja ali je mogoče pridobiti lastninsko pravico na podlagi 3. člena ZLNDL kljub izkazu večje verjetnosti lastninjenja že na podlagi prvega odstavka 6. člena ZZLPPO.
povrnitev nepremoženjske škode - objektivna odgovornost države – poškodba med vojaško vajo – služenje vojaškega roka - zavzemanje ležečega položaja na grbinastem terenu – pojem nevarne dejavnosti
Gibanje po terenu in zavzemanje ležečega položaja čeprav v polni bojni opremi ne predstavlja tveganja, ki bi bilo večje od običajnega in pri katerem bi se udeleženci take aktivnosti srečevali z nevarnostmi, ki presegajo tiste, ki spremljajo vsakodnevna oziroma običajna opravila. Vendar je bil konkreten primer specifičen. Vojaki so morali v čim krajšem času zavzeti kritje oziroma ležeči položaj na grbinastem terenu, na katerem je bilo po tleh od kamenja do velikih skal, ki jih zaradi poraščenosti z visoko travo ni bilo mogoče opaziti. Ker je moral tožnik vajo izvajati v takšnih okoliščinah povečane nevarnosti, pa je treba vajo šteti za nevarno dejavnost.
Priloga tožbe (privatno izvedensko mnenje) v tem primeru ni dokaz, ampak sestavni del tožbenih navedb, ki jasno, pregledno in jedrnato opisuje škodo in jo podrobneje specificira. Revizijsko sodišče zato zavrača zaključek sodišča druge stopnje o nesklepčnosti tožbe.
lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - gradnja na tujem svetu
V času gradnje hiše (1936-1941) so se uporabljala pravila ODZ, ki je v paragrafu 418 za pridobitev lastninske pravice z gradnjo na tujem svetu zahteval, da mora biti graditelj v dobri veri, da torej ne ve, da gradi na tujem svetu. To pa za pravnega prednika tožnikov in njegovega brata ni mogoče trditi, saj je prav prvi v imenu svoje sestre kupoval zemljišče, ki je bilo nanjo vpisano v zemljiški knjigi. Tožniki se zato neutemeljeno sklicujejo na pravila ZTLR, ki so stopila v veljavo pozneje, a so v 24. in 25 členu prav zato zahtevala dobrovernost graditelja.
obnova kazenskega postopka – nova dejstva in dokazi – zavrženje zahteve za obnovo - zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa
Če je zahteva za obnovo postopka vložena na podlagi 3. točke prvega odstavka 410. člena ZKP, sodišče presoja, ali so dejstva in dokazi taki, da bi se mogla na podlagi njih dovoliti obnova. Pri tem sodišče opravi preizkus samo v okviru dejstev in dokazov, navedenih v zahtevi za obnovo in ga ne veže instrukcijska maksima.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. OZ člen 459, 478.
dopuščena revizija – prodajna pogodba za nepremičnino – znižanje kupnine – stvarne napake – molče dogovorjene lastnosti stvari
Revizija se dopusti glede materialnopravnega vprašanja ali je glede na določilo 478. člena OZ pravilno stališče sodišča, da se kupnina zniža za objektivni strošek odprave napake, ne pa za razliko med vrednostjo stvari ob sklenitvi pogodbe brez napak in vrednostjo, ki bi jo ob sklenitvi pogodbe imela stvar z napako, in glede materialnopravnega preizkusa pravilnosti uporabe določb Pravilnika o minimalnih tehničnih pogojih za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj v konkretnem primeru.
Kljub morebitnemu drugačnemu namenu pogodbenih strank izvenupravne poravnave, izplačilo odškodnine ne predstavlja „izvršitve denacionalizacije“, saj do le-te lahko pride le pod pogoji in na način, ki jih določa zakon.
Tožnica je reviziji z dne 2. 8. 2011 priložila le sklep Vrhovnega sodišča II DoR 158/2011 z dne 16. 6. 2011, ne pa tudi predloga za dopustitev revizije. Ker je revizija zato nepopolna, jo je revizijsko sodišče zavrglo.
darilna pogodba med zakoncema – razveljavitev darilne pogodbe – huda nehvaležnost obdarjenca – temeljna moralna načela kot pravni standard – razveza zakonske zveze
Prvi odstavek 540. člena OZ darovalcu omogoča preklic darilne pogodbe, če se po njeni sklenitvi obdarjenec proti njemu ali njegovim bližnjim obnaša tako, da bi bilo po temeljnih moralnih načelih nepravično, da bi obdarjenec prejeto obdržal. Vsebino pravnega standarda „temeljna moralna načela“ mora določiti tisti, ki normo uporablja in sodišči sta pravilno ugotovili, da sam razpad zakonske skupnosti in razveza ne nasprotujeta temeljnim moralnim načelom. Do hudega prepira med zakoncema je prišlo dve leti po sklenitvi darilne pogodbe in tožnica ni dokazala, da k temu ni prispevala tudi sama oziroma da bi bil za razvezo kriv izključno toženec.
povrnitev škode – nezgoda učenca - odgovornost šole – nadzorstvena dolžnost dežurne učiteljice – dežurstvo med šolskimi odmori – podlaga odškodninske odgovornosti – potrebna skrbnost - dolžno nadzorstvo kot pravni standard – odgovornost za ravnanje mladoletnika – osnovna šola
Dežurstvo med odmori, ko je na hodniku šole povečano število učencev, je organizirano z določenim namenom, in sicer da se zagotovi varnost učencev. Dežurna učiteljica, ki je bila zadolžena za nadzor nad učenci v prvem nadstropju, med spornim odmorom ni bila prisotna na območju, ki bi ga morala nadzorovati; dežurstva ni opravljala (dovolj) vestno. Že zgolj prisotnost dežurnega učitelja lahko vpliva na vedenje učencev in lahko prepreči njihovo neprimerno vedenje.
tožba zaradi posega v človekove pravice in temeljne svoboščine gradnja čistilne naprave – sklep občinskega sveta – potrditev investicijske dokumentacije - gradbeno dovoljenje – vplivno območje - subsidiarno sodno varstvo
Po presoji Vrhovnega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da bi tožniki lahko uveljavljali varstvo človekovih pravic v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, saj tožniki v obravnavanem postopku nasprotujejo izgradnji čistilne naprave na izbrani lokaciji. Ker so torej tožniki imeli možnost sodnega varstva v rednem upravnem sporu zoper izdano gradbeno dovoljenje, v katerem bi lahko uveljavljali tudi varstvo človekovih pravic, tudi po presoji Vrhovnega sodišča v obravnavanem primeru ni pogojev za subsidiarno odločanje upravnega sodišča po določbi prvega odstavka 4. člena ZUS-1.
Ker je investicijski projekt namenjen za izdajo gradbenega dovoljenja oziroma za izvedbo projekta, ki se financira iz javnih sredstev, gradbeno dovoljenje pa lahko posega v pravni položaj tožnika, je zoper gradbeno dovoljenje dopusten upravni spor (prvi odstavek 2. člena ZUS-1). Zato je bila po presoji Vrhovnega sodišča pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da ni dopustilo sodnega varstva zoper akt, sprejet v postopku ponovnega odločanja o investicijski dokumentaciji.