Tožnica, ki je kot vsakdo drug, predvsem sama odgovorna za lastno varnost in dobro počutje, bi mogla in morala pričakovati, da se bodo tla, ki jih je delila z ognjem in stojalom z razbeljeno vsebino, kdaj pa kdaj zazibala. Tudi toliko, da znajo z lovljenjem ravnotežja nastati resne težave. Stanje na vozu (in ne, recimo, sedenje) in manipuliranje z nevarnim tovorom za povrh je v takšnih okoliščinah kratko malo nerazumno.
ZTLR člen 28, 28/2, 31, 72, 72/1. ODZ paragraf 1500. ZPP člen 180, 180/2, 339, 339/2-14, 367, 367/2, 377.
dovoljenost revizije - opredelitev vrednosti spornega predmeta - zavrženje revizije - priposestvovanje - pravni standard dobre vere - zakonita posest - realizirana prodajna pogodba - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini
ZTLR je v skladu s tradicijo ODZ kot zakonito posest štel posest, ki je temeljila na veljavnem pravnem naslovu in ki ni bila pridobljena na nepristen način, to je s silo, zvijačo ali zlorabo zaupanja. Ta pravni naslov je moral biti takšen, da se na njegovi podlagi lahko pridobi lastninska pravica, ni pa zadostoval pravni naslov, ki je dajal zgolj pravico do uporabe stvari. Ker je posest toženčevega pravnega prednika temeljila na prodajni pogodbi, ki je bila sklenjena in realizirana, je ta zakonita (prvi odstavek 72. člena ZTLR), saj ni bilo ugotovljeno, da bi bila pridobljena s silo, zvijačo ali z zlorabo zaupanja.
Za presojo (ne)dobrovernosti je odločilen odgovor na vprašanje, na kakšni podlagi je toženčev pravni prednik nastopil posest na spornih zemljiščih.
ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0014633
OZ člen 921.
revizija – razlogi za revizijo – obrazložitev revizije – povzemanje pritožbenih navedb v reviziji – povrnitev škode – zavarovanje pred odgovornostjo – nesreča pri delu – splošni zavarovalni pogoji – izključitev zavarovalnega kritja – škoda po samovoznem delovnem stroju – viličar
Samo prepis pritožbenih trditev v reviziji praviloma ne more pripeljati do uspeha v revizijskem postopku. Revizija je izredno pravno sredstvo proti drugostopenjski sodbi, zato je treba z njo izpodbijati predvsem razloge te sodbe.
Viličar je samovozni delovni stroj, ki je tožnika poškodoval v obratovanju. Določilo splošnih pogojev je jasno in se razlaga tako kot se glasi.
ZUS-1 člen 83, 83/2-1. ZDDV člen 4, 4/2-2, 21, 21/1, 40, 40/1, 44. OZ člen 788.
dovoljena revizija – navedba vrednosti spornega predmeta – davek na dodano vrednost – komisijska preprodaja rabljenih vozil - davčna osnova – odbitek vstopnega DDV – vračilo davka kot samostojen postopek
Po tedaj veljavnem ZDDV je bila pri komisijski prodaji davčna osnova celotno plačilo, ki ga je komisionar prejel od kupca, torej tako tisti del plačila, ki odpade na komitenta (nabavna cena blaga), kot del, ki odpade na komisionarja (njegova provizija).
gradbeno dovoljenje – rekonstrukcija – sprememba namembnosti - dovoljenost revizije - vrednostni kriterij – pomembno pravno vprašanje – standard natančne in konkretne opredelitve pomembnega pravnega vprašanja - zelo hude posledice – trditvena podlaga
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Ker gre v obravnavani zadevi za presojo zakonitosti odločbe o zavrnitvi zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja, to pa ni spor, v katerem bi bila pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, revizija iz razloga po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni dovoljena.
Revidentova navedba o pridobljenih pravicah kot pomembnem pravnem vprašanju je pavšalna in ne ustreza standardu natančnosti in konkretnosti opredelitve pomembnega pravnega vprašanja v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Ker revident navedb ni konkretiziral in zanje ni predložil dokazov, Vrhovno sodišče ne more presoditi niti nastanka zatrjevane posledice – nezmožnost širitve dejavnosti niti ali je zatrjevana posledica za revidenta res zelo huda. Zato tudi pogoj za dovoljenost revizije iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.
upravni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu – sklep o dovolitvi izvršbe – ukrep inšpektorja za okolje in prostor
Sklep o dovolitvi izvršbe, ki je skladen z izvršilnim naslovom, ne vsebuje odločitve o pravici, obveznosti ali pravni koristi, saj to odločitev vsebuje izvršilni naslov. Zato tak sklep ni upravni akt v smislu drugega odstavka 2. člena ZUS-1 in tudi ne eden izmed sklepov iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1.
Skrbnost nepremičninskega posrednika pri opravljanju svojih poslov je skrbnost dobrega strokovnjaka, saj gre za opravljanje njegove poklicne dejavnosti. Letnica izgradnje hiše je (lahko) za odločitev naročitelja pomemben podatek. Izpoved toženkine zavarovanke, da je v zemljiški knjigi sama celo opazila leto 1939 kot leto, ko je objekt že stal, da pa žal temu ni posvečala pomena, že sama po sebi kaže, da ni ravnala z zahtevano stopnjo skrbnosti dobrega strokovnjaka.
odgovornost obratovalca - pretep pred vhodom v gostinski lokal delo redara – kršitev dolžnostnega ravnanja – trditveno in dokazno breme – povrnitev nepremoženjske škode – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti – dovoljenost revizije – objektivna kumulacija tožbenega zahtevka - vrednost spornega predmeta – zavrženje revizije
Skrb lastnika oziroma najemnika nočnega lokala za varnost njegovih obiskovalcev se ne začne šele za vhodnimi vrati lokala in se tam tudi ne konča. Obratovalna sfera lokala zajema tudi določen prostor pred vhodom. Nenazadnje se ljudje pred vhodom v nočni lokal praviloma zbirajo zato, da bodo vanj v razmeram primernem času vstopili, ali pa zato, ker so od tam nedolgo tega prišli. Tolikšna, neposredna povezanost s samim lokalom in dogajanjem v njem za obratovalca lokala vzpostavlja dolžnost imeti tak prostor pod nadzorom in na njem (praviloma) s pomočjo redarske službe zagotavljati tudi red in varnost.
ZOR člen 103, 399, 399/1, 399/2, 399/3, 399/4. OZ člen 225. ZS člen 3, 3/2. ZOMZO člen 2, 2/2. ZPP člen 371, 380, 380/1.
ničnost - obresti - zmotna uporaba materialnega prava - posojilna pogodba - terjatev v tuji valuti - pravna praznina - dogovorjene pogodbene in zamudne obresti - terjatev med drugimi osebami - zastavljalnica in fizična oseba - najvišja dopustna obrestna mera obresti - ZOMZO - uporaba analogije - tretji odstavek člena 399 ZOR
Analogija s prvim odstavkom 399. člena ZOR ni utemeljena, saj predvideva bistveno drugačno situacijo (razmerje med posamezniki), kar potrjuje tudi praksa Ustavnega in Vrhovnega sodišča. Velja še dodati, da je bil ratio določbe prvega odstavka 399. člena ZOR, ki je bila sprejeta v povsem drugačnem družbenem in političnem kontekstu, v tem, da je fizičnim osebam (posameznikom) preprečeval kapitalske zaslužke s posojanjem denarja drugim fizičnim osebam (posameznikom). Kapitalskih zaslužkov pa brez izrecne zakonske določbe ni mogoče preprečiti pravnim osebam, še posebej ne tistim, ki se ukvarjajo z gospodarjenjem s kapitalom (npr. bankam, zastavljalnicam), saj gre za izpolnjevanje njihovega poslovnega namena.
Dejansko stanje je v tej zadevi bistveno podobno enemu izmed abstraktnih dejanskih stanov, ki jih predvideva tretji odstavek 399. člena ZOR. Ker je posledica ugotovljene nemoralnosti ničnost višine dogovorjenih pogodbenih in zamudnih obresti, je treba uporabiti analogijo z abstraktnim dejanskim stanom, ki predvideva situacijo, ko je med drugimi osebami dogovorjena obrestna mera, ni pa določena njena višina, zato velja obrestna mera, ki jo banka ali druga bančna organizacija plačuje oziroma s pogodbo določa za tako ali podobno vrsto posla.
naravovarstveno soglasje – dovoljenost revizije – zelo hude posledice – pričakovane pravice
Ker je pridobitev gradbenega dovoljenja negotovo dejstvo, odvisno od izpolnjevanja predpisanih pogojev in kot tako pričakovana pravica, z nepridobitvijo te pravice ni mogoče izkazati zelo hudih posledic v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
skupno premoženje – nerealizirana sodna poravnava – solastnina – medsebojno sodno varstvo solastnikov – izročitev v posest - soposest
Z vložitvijo petitorne tožbe lahko eden od solastnikov ali skupnih solastnikov na podlagi 100. člena SPZ uveljavi svoja upravičenja, ki so ogrožena zaradi enostranskega ravnanja drugega solastnika ali skupnega lastnika.
ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VS0014609
ZPP člen 367c, 367c/3. OZ člen 131, 183. URS člen 39.
dopuščena revizija – pomembno pravno vprašanje – okrnitev ugleda ali dobrega imena pravne osebe – pravica do svobode izražanja – pravica do ugleda ali dobrega imena – kolizija ustavnih pravic – razrešitev kolizije med dvema ustavnima pravicama – obstoj okoliščin, ki utemeljujejo prisojo odškodnine pravni osebi
Revizija se dopusti glede vprašanja razrešitve kolizije med tožničino pravico do ugleda ali dobrega imena in toženčevo pravico do svobode izražanja ter vprašanja obstoja okoliščin, ki utemeljujejo prisojo denarne odškodnine pravni osebi.
ZUS-1 člen 36, 36/1-6. ZDavP-1 člen 32, 32/1, 395, 396.
pritožba – nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča – obnova postopka - zavrženje tožbe – procesne predpostavke
Z odločbo, katere obnovo postopka je predlagala tožeča stranka, ni bilo poseženo v njeno pravico ali pravno korist, ker ji noben izmed veljavnih predpisov ne daje statusa stranke ali kakšne pravice za sodelovanje v posameznem postopku vračila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, saj ne varuje svojega pravnega interesa. Posledično pa pritožnica tudi nima pravice do vložitve tožbe v tem upravnem sporu, ker v tem postopku ne varuje svojega pravnega interesa. Zato je odločitev prvostopenjskega sodišča, da se tožba zavrže, pravilna.
ZUS-1 člen 83, 83/2-1. ZDavP-2 člen 68, 68/1, 68/2, 68/3. Odredba o vračilu trošarine za mineralna olja, ki se porabijo za industrijsko-komercialni namen člen 2, 2/1, 2/3.
dovoljena revizija – trošarina – vračilo trošarine za mineralna olja, ki se uporabljajo za industrijsko-komercialni namen - ocena davčne osnove – metoda cenitve – verjetnost ugotovljenih dejstev - obseg revizijskega preizkusa
V zvezi z ocenjevanjem davčne osnove je v reviziji lahko predmet presoje zgolj vprašanje, ali so bili izpolnjeni pogoji za cenitev oziroma ali je bila izbrana v zakonu predvidena metoda oziroma način cenitve, ker gre pri tem za presojo pravilnosti uporabe materialnega prava, medtem ko v reviziji ni dopustna presoja pravilnosti samega rezultata cenitve, ker gre za dejansko ugotovitev, in postopka izračuna davčne osnove, ker gre za postopek izdaje upravnega akta.
izpolnitev pogodbene obveznosti - gradbena pogodba - dodatna dela - soglasje naročnika - izvedba gradbenih del - odmik od pogodbeno dogovorjenih del
Pri gradbeni pogodbi ima izvajalčevo izpolnitveno ravnanje značilnosti obligacije uspeha. Ne gre torej le za izvajanje gradbenih del, ampak je pomemben šele končni rezultat, ki se ga zaveže doseči in ne točno določena sredstva ali način gradnje.
Naročilo vsakršnega dodatnega dela še ne pomeni, da gre za odmik od pogodbeno dogovorjenega.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 22/2, 42, 42/1. ZPP člen 11, 11/1, 108, 336, 343, 343/1, 343/4, 346, 346/1. ZST-1 člen 10, 10/4.
pritožba, ki jo vloži stranka sama – postulacijska sposobnost - združitev zadev
Ker je pritožnik vložil pritožbe sam in ni niti v postopku pred sodiščem prve stopnje niti v pritožbi izkazal in tudi ne zatrjeval, da ima opravljen pravniški državni izpit, je pritožbe vložila oseba, ki te pravice nima.