ZOR člen 121, 121/3, 484, 484/1, 614, 614/1, 615, 615/1, 641, 645, 645/1. ZPP člen 286.
gradbena pogodba - odgovornost za stvarne napake – obvestilo o stvarnih napakah – vsebina obvestila o stvarnih napakah – prvi narok za glavno obravnavo – preložitev naroka za glavno obravnavo – pravočasno navajanje dejstev in dokazov – prekluzija - eventualna maksima
Iz zapisnika o glavni obravnavi z 31. 1. 2002 jasno izhaja, da se je glavna obravnava opravila v odsotnosti pravilno vabljene toženke (in v prisotnosti njene pooblaščenke) ter da sta obe pravdni stranki na tem naroku navajali dejstva in predlagali dokaze. Zato so bila vsa dejstva in dokazi, ki jih je toženka navedla oziroma predložila po 31. 1. 2002 prepozni ter jih sodišče ni smelo upoštevati.
ZOR posebej ne določa vsebine obvestila o napakah pri podjemnih in gradbenih pogodbah. Zato je treba po tretjem odstavku 121. člena ZOR smiselno uporabiti določbe, ki urejajo obvestilo o stvarnih napakah pri prodajnih pogodbah. Po prvem odstavku 484. člena ZOR mora kupec v obvestilu natančneje opisati napako in zahtevati od prodajalca, da stvar pregleda. Toženka v opisanem dopisu ni pojasnila, zakaj je delo nedokončano, zakaj ni pravilno izvedeno, kakšne so pomanjkljivosti in kateri material manjka, kar nedvomno pomeni, da napak ni opisala natančno. Tako sta sodišči pravilno presodili, da tega dopisa ni mogoče šteti kot obvestilo o napakah.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov
Spor se ne nanaša se na medsebojna razmerja v obrazložitvi navedenih oseb, ki so po trditvah predloga zaposlenim na sodišču dobro znane, pač pa na premoženjski spor med upravnikom stanovanja, ki je v solasti otrok pokojne D. D. in njenega zunajzakonskega partnerja ter med E. B. Gre torej za zadevo, v kateri poznavanje osebnih razmer pokojne D. D. ter njenih otrok, njunega očeta in njenega zunajzakonskega partnerja ne bodo relevantne.
ZMZPP člen 19, 20, 29, 29/1. ODZ paragraf 938, 943. ZOR člen 73.
neupravičena pridobitev - obstoj podlage - darilna pogodba - darilna obljuba - oblika pogodbe - konvalidacija - uporaba slovenskega prava - pravilo o najtesnejši povezanosti
Tožnika sta z odločitvijo, da sta toženki imetnici bančnih računov v Avstriji, toženkama omogočili, da dvigneta denar takrat, ko bodo zapadli posamezni obroki kupnine. Šlo je torej za darilno pogodbo in tako dejansko izročitev, ki je bila glede na bančna pravila najbolj neposredna.
Pomanjkanje pisne oblike ne pomeni neveljavnosti darilne obljube, temveč le njeno neiztožljivost. Obljubljeno se torej lahko veljavno izpolni.
Opisane posebne okoliščine v tej zadevi izkazujejo najtesnejšo povezavo razmerja s slovenskim pravom.
sofinanciranje iz javnih sredstev – zavrženje nepopolne vloge - dovoljenost revizije – pravica stranke ni izražena v denarni vrednosti – zelo hude posledice niso konkretizirane
V obravnavani zadevi ne gre za odločanje o izbiri ali neizbiri operacije, ki bo oziroma ne bo deležna sofinanciranja iz evropskih sredstev in sredstev RS, temveč je v tej zadevi dejansko sporna odločitev o zavrženju revidentkine vloge na javni razpis kot nepopolne. To pa ni pravica ali obveznost stranke, ki bi bila izražena v denarni vrednosti.
Revident mora obrazložiti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev, navesti razloge, zakaj so te posledice zanj zelo hude, in to tudi izkazati. Tega revidentka ni storila, saj razen sklicevanja na 3. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni z ničemer pojasnila oziroma konkretizirala posledic, ki jih zanjo predstavlja izpodbijana odločitev.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 22/2. ZPP člen 86, 86/4, 336, 343, 343/4, 346, 346/1.
pritožba, ki jo vloži stranka sama - postulacijska sposobnost
V upravnem sporu lahko stranka v postopku s pritožbo opravlja dejanja samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit, oziroma sama ali njen zakoniti zastopnik, če ima opravljen pravniški državni izpit.
kršitev določb postopka – hitri postopek - odločba o prekršku - opis prekrška - odgovornost za prekršek – odgovornost samostojnega podjetnika posameznika
Če se samostojnemu podjetniku posamezniku očita prekršek v povezavi z ravnanjem druge osebe, morata biti za odgovornost kumulativno izpolnjena: formalni pogoj, da je prekršek storjen v imenu, na račun ali v korist samostojnega podjetnika posameznika, in materialni pogoj, ki zahteva ugotovitev njegovega prispevka k storitvi prekrška v obliki enega izmed temeljev odgovornosti, ki so vsebovani v 4. členu ZOPOKD.
Okvir hitrega postopka o prekršku, v katerem je izdana odločba o prekršku, je zamejen najkasneje s tem dejanjem prekrškovnega organa in ga v postopku s pravnimi sredstvi (oziroma z odločbami, izdanimi na njihovi podlagi) ni dopustno širiti.
Pri dinamičnem blanketnem urejanju, ko zakonodajalec predvideva, da se bo v času veljavnosti blanketne norme dopolnilna norma spreminjala, je treba blanketno normo (sedmi odstavek 126. člena ZVCP-1) ter razlagalno in dopolnilno normo (3. člen Pravilnika) razlagati tako, da se dopolnilna norma uporabi v vsakokrat veljavnem besedilu.
ZP-1 člen 150, 155, 155/2, 159, 163, 163/7, 163/8, 163/10.
bistvena kršitev določb postopka – redni postopek – pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje – odločanje višjega sodišča o pritožbi – obseg preizkusa – sprememba sodbe
Če pritožbeno sodišče dvomi o pravilnosti presoje že izvedenih neposrednih dokazov, jih mora v skladu s sedmim odstavkom 163. člena ZP-1 na ustni obravnavi ponoviti ali pa pod pogoji, določenimi v osmem odstavku 163. člena ZP-1, izpodbijano sodbo razveljaviti ter vrniti zadevo prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA - USTAVNO PRAVO
VS2005771
ZP-1 člen 55, 55/1, 55/2, 59, 59/3, 62, 62-2, 155, 167, 167/2. ZVCP-1 člen 233, 233/1, 233/2. URS člen 22, 29, 29-3.
bistvene kršitve določb postopka o prekršku - razlogi o odločilnih dejstvih - enako varstvo pravic - pravice obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolženca - možnost izjave o prekršku - hitri postopek o prekršku - zahteva za sodno varstvo - odgovornost lastnika vozila - obrnjeno dokazno breme - dokazni predlog
Določb 233. člena ZVCP-1 ni mogoče razlagati tako, da se obdolženec razbremeni zgolj v primeru, ko z dokazi prepriča sodišče, da ni storilec prekrška, ampak določa, da mora obdolženec z dokazi prepričati sodišče o tem, da obstaja razumen dvom glede domnevanega dejstva.
ZP-1 člen 56, 56/3, 136, 136/1-1. ZGO-1 člen 179, 179/1-1.
odločba o prekršku - sodba, s katero se postopek ustavi – obstoj prekrška – prekrški v zvezi z nelegalnimi gradnjami – gradnja brez gradbenega dovoljenja
Zakonski znaki prekrška po 1. točki prvega odstavka 179. člena ZGO-1 so: 1. izvajanje ali izvedba gradnje, 2. predpisano gradbeno dovoljenje in 3. gradnja brez gradbenega dovoljenja; za prekršek se kaznuje investitor gradnje.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2005851
ZP-1 člen 55, 59, 59/3, 155, 155/1-8, 155/2, 167, 167/2. ZVCP-1 člen 233, 233/1. URS člen 22, 29.
bistvena kršitev določb postopka - pravice obrambe – enako varstvo pravic - pravica do poštenega postopka - možnost izjave o prekršku - hitri postopek - izvajanje dokazov v korist obdolženca - odgovornost lastnika vozila - obrnjeno dokazno breme - dokazni predlog
Prvi odstavek 233. člena ZVCP-1 lastniku oziroma imetniku pravice uporabe vozila nalaga še posebej aktivno sodelovanje v dokaznem postopku, če želi s svojo obrambo uspeti - ni dovolj, da poda dokazni predlog, temveč mora vsaj poskusiti pridobiti in predložiti dokaz, in če ne uspe, z ustrezno verjetnostjo izkazati, da dokaza sam ni mogel pridobiti.
ZUP člen 50, 50/1, 153, 153/1, 153/4. ZPomK-1 člen 55, 55/4.
sklep o nadaljevanju postopka - zavrženje tožbe - prekinitev postopka - nadaljevanje postopka - varstvo konkurence - 1 - postopek sodnega varstva po ZPomK - dopustnost tožbe po ZPomK - pritožba zoper sklep o prekinitvi postopka
Izpodbijani akt ni sklep o prekinitvi postopka v smislu četrtega odstavka 153. člena ZUP, temveč sklep o nadaljevanju postopka v smislu prvega odstavka 50. člena ZUP, ki pa pred tem ni bil prekinjen v skladu s prvim odstavkom 153. člena ZUP.
Zoper sklep o nadaljevanju postopka iz prvega odstavka 50. člena ZUP ni dovoljena pritožba, zato v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZPOmK-1 ni dovoljen niti postopek sodnega varstva zoper izpodbijani akt.
kršitev materialnih določb zakona - odgovornost pravne osebe - odgovornost odgovorne osebe - odgovornost pravnih oseb za kazniva dejanja - postopek zoper pravno in odgovorno osebo
Dejstvo, da odgovorna oseba pravne osebe ni bila spoznana za odgovorno storitve prekrška, ne izključuje odgovornosti pravne osebe za očitani prekršek.
zahteva za sodno varstvo – odločanje sodišča – dokazni postopek – sodba, s katero se postopek ustavi – obstoj prekrška
Če sodišče ob odločanju o zahtevi za sodno varstvo ugotovi, da je izrek odločbe prekrškovnega organa tako nepopoln, da iz njega ne izhajajo zakonski znaki storilcu očitanega prekrška, niti zakonski znaki kakšnega drugega prekrška, ustavi postopek o prekršku, ne da bi ponavljalo ali dopolnjevalo dokazni postopek.
UPRAVNI SPOR – ČLOVEKOVE PRAVICE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS4001827
ZPomK-1 člen 54, 54/2, 55, 55/1, 55/2, 55/3, 55/4. ZUS-1 člen 4, 4/1, 11, 22, 22/1. ZPP člen 17, 17/1, 17/2, 19, 19/1.
stvarna pristojnost – postopek sodnega varstva po ZPomK-1 – pristojnost Vrhovnega sodišča – kršitev človekovih pravic – zakonitost dejanj Urada za varstvo konkurence - poseg Urada za varstvo konkurence v človekove pravice – pristojnost Upravnega sodišča
Vrhovno sodišče odloča v postopku sodnega varstva zoper odločbe Urada (prvi odstavek 55. člena ZPOmK-1) ter zoper nekatere sklepe Urada (drugi, tretji in četrti odstavek 55. člena ZPOmK-1). ZPOmK-1 ne določa pristojnosti Vrhovnega sodišča za odločanje o zakonitosti posamičnih dejanj, s katerimi Urad posega v človekove pravice in temeljne svoboščine posameznika. Vrhovno sodišče zato ni pristojno za odločanje o tej tožbi.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2005850
ZKP člen 420, 420/2. KZ člen 18.
kršitev kazenskega zakona – krivda – malomarnost - zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa
Ugotovitev, kakšna je bila vsebina storilčeve zavesti v trenutku izvršitve kaznivega dejanja, sodi na področje ugotavljanja empiričnih prvin kaznivega dejanja, torej v sfero pravilne ugotovitve dejanskega stanja.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti – oddaljenost sodišča – bivališče stranke – faza priprav na glavno obravnavo
Razlogi smotrnosti upravičujejo prenos pristojnosti, saj je za obe stranki bolj ekonomično, da se postopek, ki je šele v stadiju nastopa litispendence, opravi na sodišču z območja toženkinega začasnega prebivališča in sedeža enega o obeh njenih pooblaščencev – odvetnikov, ki je tudi sicer krajevno znatno manj oddaljeno glede na prebivališče tožnika ter sedeža odvetniških pisarn pooblaščenca tožnika in druge od obeh pooblaščencev toženke.
predlog za dopustitev revizije – zavrženje predloga za dopustitev revizije – nepopoln predlog - pravno stališče sodišča druge stopnje
Predlog, ki ne vsebuje (resničnega) pravnega stališča sodišča druge stopnje o nekem pravnem vprašanju in ki temelji na drugačnih dejanskih ugotovitvah od tistih, ugotovljenih s pravnomočno sodbo, je nepopoln.