dostop do informacij javnega značaja – varstvo osebnih podatkov - pomembno pravno vprašanje – dostop do osebnih podatkov javnega uslužbenca – pravica do dostopa do informacij javnega značaja - že rešeno pravno vprašanje
Podatek o uporabi javnih sredstev ne more biti osebni podatek.
Pravno vprašanje, ki ga glede dovoljenosti revizije izpostavlja revident, je v sodni praksi Vrhovnega sodišča že rešeno, zato pogoj za dovoljenost revizije ni izpolnjen.
veterinarska koncesija – dovoljenost revizije – zavrženje - vrednostni kriterij – pravica in obveznost ni izražena v denarni vrednosti – pomembno pravno vprašanje – splošna vprašanja - bistvene kršitve določb postopka – revizijski razlog – zelo hude posledice - pričakovanje
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije sta na strani revidenta.
Odločba o izbiri koncesionarja ni pravica ali obveznost izražena v denarni vrednosti, zato navedba punctuma v uvodu revizije ne zadosti vrednostnemu kriteriju za dovoljenost revizije.
Splošna pravna vprašanja, opredeljena le na načelni ravni, s katerimi revident zatrjuje le bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu, niso razlog za dovoljenost revizije, ampak le (vsebinski) revizijski razlog.
Pridobitev koncesije na podlagi javnega razpisa je negotovo dejstvo, odvisno od izpolnjevanja predpisanih pogojev ter meril, in kot tako zgolj pričakovanje. Ob takih okoliščinah pa zelo hudih posledic za prijavitelja ni mogoče izkazovati s tem, da se neko pričakovanje ni uresničilo.
obnova izdaje gradbenega dovoljenja - revizija državnega pravobranilstva – odpravljena odločba tožene stranke – nedovoljena revizija
Revizija, ki jo vloži državno pravobranilstvo na podlagi tretjega odstavka 83. člena ZUS-1 zoper pravnomočno sodbo, s katero je bila odpravljena odločba tožene stranke ter zadeva vrnjena toženi stranki v ponovni postopek, ni dovoljena, saj se je zaradi učinkov odprave v upravnem postopku zadeva vrnila v stanje pred izdajo odločitve, kar pomeni, da tudi v upravnem postopku še ni dokončno odločeno.
UPRAVNI SPOR – UPRAVNI POSTOPEK - INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO
VS1013464
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. ZUP člen 286, 286/1, 292, 292/1.
ukrep gradbenega inšpektorja – obnova postopka – dovoljenost revizije – izvršilni postopek - pomembno pravno vprašanje – zelo hude posledice
Ker je v obravnavani zadevi nesporno, da je predmetni objekt zgrajen brez gradbenega dovoljenja in je s tem investitor soglašal z morebitnimi posledicami, in še posebej ob dejstvu, da gre za objekt, namenjen le občasnemu bivanju, po presoji Vrhovnega sodišča izrečen ukrep za revidentko, ki ni imela v inšpekcijskem postopku položaja stranke, saj se niti inšpekcijska odločba niti sklep o dovolitvi izvršbe ne glasita nanjo, ne pomeni hudih škodljivih posledic v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
ZST-1 člen 11, 11/1, 12, 12/2, 12/4, 13, 13/3, 13/4.
oprostitev plačila sodnih taks - neresnične navedbe v izjavi o premoženjskem stanju - dokazno breme o izpolnjevanju pogojev
Če sodišče ugotovi, tako kot v obravnavanem primeru, da je stranka v izjavi o premoženjskem stanju navedla neresnične podatke, je treba izjavi o premoženjskem stanju v celoti odreči dokazno vrednost in posledično zavrniti taksno oprostitev.
UPRAVNI SPOR – RAZREŠITVE IN IMENOVANJA – LOKALNA SAMOUPRAVA
VS1013462
ZUS-1 člen 2, 32, 36, 36/1-4. ZLS člen 28, 29, 32, 32.a, 41.
imenovanje članov nadzornega odbora občine – akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Z izpodbijanim aktom ni bilo odločeno o pravicah ali o obveznostih in pravnih koristih tožeče stranke, saj članstvo v nadzornem odboru ni pravica ali neposredna pravna korist članov tega odbora. Izpodbijani akt je sprejel občinski svet kot nosilec lokalne zakonodajne oblasti, za izvrševanje svojih ustavnih pristojnosti (3. člen ZUS-1). Za tak akt, ki po določbi 3. člena ZUS-1 ni upravni akt, pa upravni spor ni predviden niti po ZUS-1 niti po ZLS.
revizija - dovoljenost revizije - spor v zvezi z matično evidenco - uskladitev podatkov v matični evidenci - zavrženje revizije
Odločitev sodišča o odpravi odločbe Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje o popravi napačno vpisanih podatkov na obrazcu M-4/M-8 ne predstavlja odločitve v premoženjsko socialnem sporu niti V sporu o pravici iz socialnega zavarovanja.
dodatek k pokojnini – nova zahteva - zavrženje zahteve
Revizijsko zatrjevanje, da tožniku dodatek k starostni pokojnini ni bil pravilno obračunan, v tej zadevi ni odločilnega pomena, saj z izpodbijanima odločbama tožene stranke ni bilo odločeno o tožnikovi pravici do dodatka po vsebini, temveč je bila njegova zahteva za ponovno odmero dodatka k starostni pokojnini zavržena oziroma njegova pritožba zoper takšno odločbo zavrnjena, ker po pravnomočni odločitvi tožene stranke o tožnikovi pravici do dodatka k starostni pokojnini, v skladu z določbo 129. člena ZUP, ki se uporablja tudi pri odločanju o pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (12. in 249. člen ZPIZ-1), ni bilo podlage za vsebinsko presojo tožnikove zahteve, temveč je tožena stranka le to pravilno zavrgla. Razlogov za to, da bi tožena stranka nepravilno uporabila določbo 129. člena ZUP, tožnik v reviziji ne uveljavlja.
delegacija pristojnosti – sorodstvo stranke s sodnikom
Ožje sorodstveno razmerje stranke v sporu s sodnikom, ki je pri sodišču zadolžen za reševanje istovrstnih sporov, predstavlja tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča za odločanje v zadevi v smislu navedenih določb ZPP.
invalid III. kategorije - delo s krajšim delovnim časom - delna invalidska pokojnina - pridobitev pravice - izplačevanje delne invalidske pokojnine - pričetek dela s krajšim delovnim časom
Vrhovno sodišče je že v številnih podobnih zadevah zavzelo jasno stališče, da iz določb ZPIZ-1 izhaja ločevanje med opredelitvijo pravic na podlagi invalidnosti (s pogoji za pridobitev teh pravic, datumom pridobitve, trajanjem pravic) in izplačevanjem le-teh, to je dejansko realizacijo. Na podlagi petega odstavka 156. člena ZPIZ-1 pridobi zavarovanec pravice na podlagi invalidnosti (med katere spada tudi pravica do delne invalidske pokojnine) z dnem nastanka invalidnosti, oziroma v primeru sprememb v stanju invalidnosti, s prvim dnem naslednjega meseca po nastanku spremembe (drugi odstavek 163. člena ZPIZ-1). To pa ne pomeni, da se s tem dnem tudi prične izplačevanje delne invalidske pokojnine.
invalid II. kategorije - invalidska pokojnina - pridobitev pravice - izplačevanje invalidske pokojnine – priznanje pravice – prenehanje obveznega zavarovanja
Vrhovno sodišče je že v številnih podobnih zadevah zavzelo jasno stališče, da iz določb ZPIZ-1 izhaja ločevanje med opredelitvijo pravic na podlagi invalidnosti (s pogoji za pridobitev teh pravic, datumi pridobitve, trajanjem pravic) in izplačevanjem le-teh, to je dejansko realizacijo. Pravice na podlagi invalidnosti (med katere spada tudi pravica do pokojnine) na podlagi petega odstavka 156. člena ZPIZ-1 pridobi zavarovanec z dnem nastanka invalidnosti (oziroma v primeru spremembe nastanka invalidnosti s prvim dnem naslednjega meseca po nastanku spremembe – drugi odstavek 163. člena ZPIZ-1), kar pa ne pomeni, da se mu s tem dnem tudi prične izplačevanje.
SOCIALNO ZAVAROVANJE – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS3005016
ZDSS-1 člen 5, 7, 7/1, 7/2. ZPP člen 1.
spor o pristojnosti – stvarna pristojnost - plačilo prispevkov – nezakonito delovanje države - odškodnina
Gre za spor o odškodnini zaradi škode, ki naj bi jo država oziroma njeni organi povzročili pri izvrševanju oblasti, in sicer o odškodnini v obliki plačila prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, torej za spor o premoženjskih razmerjih fizične in pravne osebe, za katerega ni določena pristojnost specializiranega sodišča ali drugega organa (1. člen ZPP).
odškodninska odgovornost delodajalca - povrnitev premoženjske škode - zastaranje - zapadlost odškodninske terjatve - nastanek škode - začetek teka zastaralnega roka
Ker ZOR veže zapadlost odškodninske terjatve in začetek teka zastaralnega roka na nastanek škode, ne pa na pravnomočnost odločitve o odškodninskem temelju (v obravnavani zadevi odločitve o nezakonitem prenehanju delovnega razmerja v času od oktobra 1995 do 13. 7. 1996), je ugovor zastaranja te terjatve glede na čas vložitve tožbe (13. 7. 2005) utemeljen.
bivši vojaški zavarovanec – pokojnina - pravica do starostne pokojnine – pridobitev pravice pri tujem nosilcu zavarovanja – ponovna vključitev v obvezno zavarovanje
Namen zakonodajalca v petem odstavku 2. člena ZPIZVZ ni bil ponovno (še enkratno) priznanje pravice do pokojnine po splošnih predpisih tistim osebam (slovenskim državljanom), ki so že postale uživalci pokojnine, sploh pa ne tistim, ki so bili pred pridobitvijo te pravice zavarovani pri tujem nosilcu zavarovanja.
ZDR člen 84, 88, 88/1, 88/1-1, 88/2. ZPP člen 367, 377. ZDSS-1 člen 31, 31/1, 31/1-1.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – ukinitev delovnega mesta – sodelovanje sindikata – denarni zahtevek - zavrženje revizije - vrednost spornega predmeta - dovoljenost revizije
Sodišče je pravilno ugotovilo, da so organizacijske rešitve v zvezi z ekonomsko uspešnostjo poslovanja v avtonomni sferi delodajalca, ki se ukvarja s podjetniško dejavnostjo. Ob dejstvu, da je bil pri toženi stranki tožnik edini komercialist na terenu in da je tožena stranka tožnikovo delovno mesto ukinila, je sodišče utemeljeno presodilo, da je taka organizacijska rešitev pomenila utemeljen poslovni razlog v smislu prvega in drugega odstavka 88. člena ZDR, saj je z ukinitvijo delovnega mesta in odločitvijo, da potreb po komercialnih delih na terenu tožena stranka ne bo pokrivala preko delavca v delovnem razmerju, dejansko prenehala potreba po opravljanju tožnikovega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. Na takšno presojo tudi morebitno občasno angažiranje zunanjih izvajalcev za posamezna komercialna opravila na drugih pravnih podlagah ne more vplivati.
ZPIZ-1 člen 154, 193, 193/4, 279, 280, 282, 282/1, 282/2, 282/3, 283. ZGas člen 14, 52. ZGas-B člen 14a, 14a/9.
plačilo prispevkov - obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje - poklicni gasilec v industrijski enoti - podlaga za vključitev v zavarovanje
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o gasilstvu (v nadaljevanju ZGas-B, Ur. l. RS, št. 91/2005) izrecno določa, da imajo poklicni gasilci pravico do priznavanja zavarovalne dobe s povečanjem oziroma obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja v skladu s splošnimi predpisi, torej v skladu z Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju ZPIZ-1). ZGas-B je torej zakon, na katerega odkazuje tretji odstavek 282. člena ZPIZ-1 s katerim so bila na novo določena delovna mesta, na katerih se delavci vključijo v obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje. Hkrati pa je ZGas-B v razmerju do prvotnega besedila 52. člena ZGas poenotil podlago za obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje za vse poklicne gasilce na operativnih delih, kar pomeni, da je od njegove uveljavitve dalje podana pravna podlaga za vključitev poklicnih gasilcev v industrijski gasilski enoti tožene stranke v obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje.
kolektivni delovni spor – kršitev podjetniške kolektivne pogodbe – zaposlitev predsednika sindikata
Ker je bil nasprotni udeleženec na podlagi določb 18. točke podjetniške kolektivne pogodbe predsednici sindikata s svojstvom poklicnega sindikalnega zaupnika dolžan zagotoviti zaposlitev na teh sindikalnih delih za celotni mandat, je ta določba kolektivne pogodbe pomenila veljavno pravno podlago, na podlagi katere bi sodišče lahko naložilo toženi stranki sklenitev pogodbe o zaposlitvi z aktualno predsednico sindikata in je predlagatelj ob vložitvi predloga za tako odločitev tudi izkazoval pravni interes.
Zahtevek predlagatelja za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi s predsednico sindikata ni bil utemeljen, ker je navedena ponujeno novo ustrezno pogodbo za to sindikalno funkcijo neutemeljeno odklonila, njeno soglasje pa je bilo za sklenitev nove pogodbe bistveno.
ZDR člen 7, 7/1, 100, 100/1. Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega skrbstva Slovenije člen 27, 81. ZPP člen 380, 380/2.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - upoštevanje kriterijev iz kolektivne pogodbe - ocena delovne uspešnosti - kriteriji za določitev presežnega delavca - uporaba kolektivne pogodbe - izbira presežnega delavca - določitev presežnih delavcev - kriteriji iz kolektivne pogodbe
Kriteriji za določitev presežnih delavcev so v prvem odstavku 100. člena ZDR našteti le primeroma. Ta določba tako predstavlja zgolj usmeritev za dogovarjanje o izbiri upoštevnih kriterijev za določitev presežnih delavcev in njihovo vrednotenje oziroma za morebitno ureditev v kolektivnih pogodbah. Res je tožena stranka kot enega izmed kriterijev upoštevala tudi delovno uspešnost, ki predstavlja temeljni kriterij za ohranitev zaposlitve po kolektivni pogodbi, ki jo obvezuje. Vendar pa zgolj ugotovitev, da je bila delovna uspešnost (kot eden od kriterijev za določitev presežnih delavcev) upoštevana, ne zadošča. Glede na določila kolektivne pogodbe je namreč odločilno tudi, kako je bila le-ta upoštevana.
Določba tretje alineje prvega odstavka 111. člena ZDR, da je podana hujša kršitev, če delavec najmanj pet dni zaporedoma ne pride na delo, o razlogih odsotnosti pa ne obvesti delodajalca, čeprav bi to mogel in moral storiti, ne pomeni, da ne bi mogel delodajalec druge delavčeve samovoljne odsotnosti delavca z dela šteti za hujšo kršitev v smislu drugih določb prvega odstavka navedenega člena ZDR.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – večje število delavcev – kriterij delovne uspešnosti – program razreševanja presežnih delavcev
Tožena stranka je program razreševanja presežnih delavcev zakonito sprejela, saj je oblikovanje kriterijev za izbiro večjega števila presežnih delavcev ob izpolnjenih pogojih iz 97. člena ZDR v pristojnosti delodajalca, pri tem pa dejanska dosega soglasja s sindikati (ob sicer izvedenem posvetovanju) ni pogoj za izvedbo tako pripravljenega programa.