ZDR člen 84, 88, 88/1, 88/1-1, 88/2. ZPP člen 367, 377. ZDSS-1 člen 31, 31/1, 31/1-1.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – ukinitev delovnega mesta – sodelovanje sindikata – denarni zahtevek - zavrženje revizije - vrednost spornega predmeta - dovoljenost revizije
Sodišče je pravilno ugotovilo, da so organizacijske rešitve v zvezi z ekonomsko uspešnostjo poslovanja v avtonomni sferi delodajalca, ki se ukvarja s podjetniško dejavnostjo. Ob dejstvu, da je bil pri toženi stranki tožnik edini komercialist na terenu in da je tožena stranka tožnikovo delovno mesto ukinila, je sodišče utemeljeno presodilo, da je taka organizacijska rešitev pomenila utemeljen poslovni razlog v smislu prvega in drugega odstavka 88. člena ZDR, saj je z ukinitvijo delovnega mesta in odločitvijo, da potreb po komercialnih delih na terenu tožena stranka ne bo pokrivala preko delavca v delovnem razmerju, dejansko prenehala potreba po opravljanju tožnikovega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. Na takšno presojo tudi morebitno občasno angažiranje zunanjih izvajalcev za posamezna komercialna opravila na drugih pravnih podlagah ne more vplivati.
invalid I. kategorije – invalidska pokojnina - odmera invalidske pokojnine
V tem postopku tožnik ne more izpodbijati pravnomočne odločitve o pravici do invalidske pokojnine, na podlagi katere mu je bila s spornima odločbama invalidska pokojnina le odmerjena.
ZDR člen 73, 204, 204/1, 204/2. ZDSS-1 člen 42, 42/2. ZPP člen 274.
pravočasna vložitev tožbe – procesna predpostavka – prehodni postopek pri delodajalcu prevzemniku – sprememba delodajalca – prenos gospodarske enote – upravljanje bencinskega servisa – zavrženje tožbe
Pri prenosu gospodarske enote na prevzemnika je treba sprožiti predhodni postopek pri delodajalcu prevzemniku, če je delovno razmerje zaradi prenosa pri njem sporno. Pri tem mora biti pisno opozorilo po prvem in drugem odstavku 204. člena ZDR naslovljeno in podano neposredno pri prevzemniku in ne zadostuje opozorilo podano pri inšpektorju za delo.
kolektivni delovni spor – kršitev podjetniške kolektivne pogodbe – zaposlitev predsednika sindikata
Ker je bil nasprotni udeleženec na podlagi določb 18. točke podjetniške kolektivne pogodbe predsednici sindikata s svojstvom poklicnega sindikalnega zaupnika dolžan zagotoviti zaposlitev na teh sindikalnih delih za celotni mandat, je ta določba kolektivne pogodbe pomenila veljavno pravno podlago, na podlagi katere bi sodišče lahko naložilo toženi stranki sklenitev pogodbe o zaposlitvi z aktualno predsednico sindikata in je predlagatelj ob vložitvi predloga za tako odločitev tudi izkazoval pravni interes.
Zahtevek predlagatelja za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi s predsednico sindikata ni bil utemeljen, ker je navedena ponujeno novo ustrezno pogodbo za to sindikalno funkcijo neutemeljeno odklonila, njeno soglasje pa je bilo za sklenitev nove pogodbe bistveno.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – večje število delavcev – kriterij delovne uspešnosti – program razreševanja presežnih delavcev
Tožena stranka je program razreševanja presežnih delavcev zakonito sprejela, saj je oblikovanje kriterijev za izbiro večjega števila presežnih delavcev ob izpolnjenih pogojih iz 97. člena ZDR v pristojnosti delodajalca, pri tem pa dejanska dosega soglasja s sindikati (ob sicer izvedenem posvetovanju) ni pogoj za izvedbo tako pripravljenega programa.
Določba tretje alineje prvega odstavka 111. člena ZDR, da je podana hujša kršitev, če delavec najmanj pet dni zaporedoma ne pride na delo, o razlogih odsotnosti pa ne obvesti delodajalca, čeprav bi to mogel in moral storiti, ne pomeni, da ne bi mogel delodajalec druge delavčeve samovoljne odsotnosti delavca z dela šteti za hujšo kršitev v smislu drugih določb prvega odstavka navedenega člena ZDR.
ZDR člen 83, 83/2, 111, 111/1, 111/1-6. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanje člen 233.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – zloraba bolniške odsotnosti – odpotovanje iz kraja bivanja – odobritev zdravnika – pravica do zagovora
Po ugotovitvah sodišča je bil v vabilu na zagovor določen tridnevni rok, ki bi se iztekel 9. 5. 2008. Kljub temu je bila tožniku izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi vročena že dan prej, torej 8. 5. 2008, datirana pa je celo na datum 5. 5. 2008, kar pomeni, da je delodajalec že vnaprej pripravil izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, dan kasneje pa sprejel odločitev, da tožniku omogoči zagovor. Kot je pravilno presodilo že sodišče prve stopnje, navedeno kaže, da niti tožena stranka sama ni bila prepričana, ali obstajajo okoliščine iz drugega odstavka 83. člena ZDR, zaradi katerih bi bilo od nje neupravičeno pričakovati, da tožniku omogoči zagovor. Glede na navedeno sta sodišči nižje stopnje pravilno presodili, da je bila izredna odpoved nezakonita, ker tožena stranka tožniku ni omogočila zagovora.
ZDR člen 7, 7/1, 100, 100/1. Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega skrbstva Slovenije člen 27, 81. ZPP člen 380, 380/2.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - upoštevanje kriterijev iz kolektivne pogodbe - ocena delovne uspešnosti - kriteriji za določitev presežnega delavca - uporaba kolektivne pogodbe - izbira presežnega delavca - določitev presežnih delavcev - kriteriji iz kolektivne pogodbe
Kriteriji za določitev presežnih delavcev so v prvem odstavku 100. člena ZDR našteti le primeroma. Ta določba tako predstavlja zgolj usmeritev za dogovarjanje o izbiri upoštevnih kriterijev za določitev presežnih delavcev in njihovo vrednotenje oziroma za morebitno ureditev v kolektivnih pogodbah. Res je tožena stranka kot enega izmed kriterijev upoštevala tudi delovno uspešnost, ki predstavlja temeljni kriterij za ohranitev zaposlitve po kolektivni pogodbi, ki jo obvezuje. Vendar pa zgolj ugotovitev, da je bila delovna uspešnost (kot eden od kriterijev za določitev presežnih delavcev) upoštevana, ne zadošča. Glede na določila kolektivne pogodbe je namreč odločilno tudi, kako je bila le-ta upoštevana.
invalid - invalidnost III. kategorije – pravice na podlagi invalidnosti – uporaba zakona - nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu
Tožnik kot invalid III. kategorije invalidnosti ob vložitvi zahteve dne 5. 2. 2003 ni imel zakonske podlage za pridobitev pravice do nadomestila zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu, temveč kvečjemu ene od pravic po ZPIZ-1.
pridobitev lastninske pravice - zemljiška knjiga - zaznamba vrstnega reda
Zaznamba vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice varuje vrstni red pridobitve te pravice, katere vpis bo predlagan pozneje, s trenutkom, od katerega učinkuje ta zaznamba. Zaznamba vrstnega reda ni ovira za nadaljnje (poznejše) vpise. Vendar pa ti učinkujejo pod razveznim pogojem, ki nastopi, če je dovoljena vknjižba pridobitve lastninske pravice v zaznamovanem vrstnem redu. Če je zaznamba v zakonskem roku „opravičena“, poznejši vpis, ki je opravičbi napoti, izgubi veljavo. Možnost zlorab še ne zadošča za ničnost pravnega posla, ki ga zakonodaja dopušča.
Zavarovanec toženke je - poleg tega, da je bil imetnik nevarne stvari, zaradi česar je podana njegova objektivna odškodninska odgovornost - k nastanku škode prispeval tudi s premalo skrbno oceno nastale situacije, zaradi česar je mimo tovornjaka vozil z neprilagojeno hitrostjo. Tožnik pa se pred prečkanjem ni prepričal, če lahko to varno stori, ampak je nepremišljeno stekel čez cesto. V primerjavi z ravnanjem toženkinega zavarovanca je bilo njegovo ravnanje bolj malomarno in zelo tvegano. Vozilo toženkinega zavarovanca, ki je bilo pred prečkanjem od njega oddaljeno le nekaj metrov, bi lahko zagledal, če bi se le ozrl na svojo levo stran. Prav tožnikovo ravnanje je pomenilo odločilen prispevek k nastanku škodnega dogodka, saj tedaj, ko je začel prečkati cestišče, zavarovanec toženke glede na povprečen reakcijski čas ni imel več nobene možnosti, da bi trčenje preprečil.
pripor - ponovitvena nevarnost - okoliščine, ki kažejo na ponovitveno nevarnost – objektivne okoliščine – subjektivne okoliščine - neogibnost pripora
Pri kaznivih dejanjih, s katerimi se zdravje ali življenje ljudi hudo ogroža, je za odreditev pripora potrebna nižja stopnja verjetnosti ponovitve kaznivega dejanja.
ZPP člen 214, 214/1. OZ člen 65, 65/2. ZKZ člen 19, 22, 22/1, 23, 23/4.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - predkupna pravica - predpogodba - ara - vrnitev dvojne are - prodaja kmetijskega zemljišča - umik izjave o sprejemu ponudbe
Pravdni stranki obveznosti vrnitve dvojne are nista dogovorili za primer, kot ga dobesedno opisuje besedna zveza „da se pojavi drugi kupec“, pač pa za primer, v katerem bi bila prodaja spornega zemljišča tožnici onemogočena zaradi uveljavitve predkupne pravice drugega kupca.
Toženec bi lahko po izteku zakonskih rokov za uveljavitev predkupne pravice zemljišče prodal tožnici tudi brez posebnega poziva predkupnemu upravičencu. Vendar do prodaje zemljišča tožnici ni prišlo, saj je ta umaknila izjavo o sprejemu ponudbe za nakup kmetijskega zemljišča.
Odstopno izjavo tožnice je pooblaščenec toženca predočil tožnici in sodišču šele na zadnjem naroku. Kljub temu revizija sodišču neutemeljeno očita procesno kršitev v zvezi z izvedbo tega dokaza. Nespornega dejstva o tožničinem odstopu od nakupa zemljišča namreč ni bilo treba posebej dokazovati (prvi odstavek 214. člena ZPP). Odločitev tudi brez upoštevanja te sporne listine ne bi bila drugačna.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – nedovoljeni dokazi – predkazenski postopek - policijska pooblastila – zbiranje obvestil – prepoznava osumljenca - prepoznava oseb po fotografijah – izločitev dokazov
Izjave, ki jih dajo policiji občani, niso nedovoljen dokaz, saj so pridobljene zakonito, skladno z zakonskimi pooblastili policije, in jih zato tudi ni treba iz spisa izločiti (razen v primerih, navedenih v drugem odstavku 83. člena ZKP).
ZKP člen 178, 371, 371/1-8, 371/1-11, 371, 371/2, 420, 420/2. KZ-1 člen 75.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – protispisnost – nedovoljeni dokazi - prepoznava obsojenca po fotografijah - pravice obrambe - izvajanje dokazov – obvestilo o preiskovalnih dejanjih – odvzem premoženjske koristi
Čeprav prepoznava obsojenca kot storilca ni bila opravljena po določbi 242. člena ZKP, je sodišče izpovedbo oškodovanca, da je oseba na fotografiji obsojenec, lahko ocenjevalo v okviru načela proste presoje dokazov.
DRUŽINSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VS0014785
ZZZDR člen 51. ZTLR člen 24, 25, 26.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – vlaganja v nepremičnino – nova stvar – dogovor o skupni gradnji – gradnja na tujem svetu – skupno premoženje zakoncev
Določb o originarni pridobitvi lastninske pravice pa ni mogoče uporabiti, če sta zakonca vlagala v nepremičnino tretjega, ki je pri gradnji tudi sodeloval.
Dejstvo, da je toženčev oče vedel za gradnjo in pri njej tudi sodeloval, še ne pomeni, da je bilo dano tudi soglasje za pridobitev lastninske pravice pravdnih strank na tej podlagi. Zgolj na podlagi vrednosti vlaganj pa o tem tudi ni mogoče sklepati.
ZKP člen 148, 364, 364/7, 371, 371/1-8, 371/1-11, 420, 420/2.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih – nedovoljen dokaz – izjava osumljenca drugi osebi – presoja pritožbenih navedb - pravice obrambe – izvajanje dokazov - odločanje o dokaznem predlogu - zavrnitev dokaznega predloga
ZKP ne obvezuje policista, da bi moral osumljenca, ko ta komunicira z drugimi osebami (in torej ne s policistom), opozoriti skladno s četrtim odstavkom 148. člena ZKP.