Nova dejstva in novi dokazi se lahko upoštevajo kot tožbeni razlogi le, če so obstajali v času odločanja na prvi stopnji postopka izdaje upravnega akta in če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oziroma navesti v postopku izdaje upravnega akta. Dokazno breme za trditve o dejanskem stanju, ki ga davčni zavezanec zatrjuje v davčnem postopku, je na zavezancu samem.
Odhodki pravne osebe morajo biti izkazani z verodostojnimi knjigovodskimi listinami in morajo biti pogoj za opravljanje poslovne dejavnosti pravne osebe.
V primeru, ko se službeno vozilo za službene poti ne uporablja, pomeni, da stroški v zvezi z njimi niso davčno upoštevni v smislu 12. člena ZDDPO. Davčni organ je na podlagi 68. člena ZDavP–2 opravil oceno stroškov.
Iz izpodbijane sodbe sodišča prve stopnje izhaja, da se sodišče ni opredelilo do tožbenih revidentkinih navedb o višini naloženih obresti ob upoštevanju delnih plačil glavnice.
ZMZ člen 60, 61, 62, 63, 64. ZPP člen 339, 339/2-14, 339/2-15. Direktiva Sveta 2005/85/ES z dne 1. decembra 2005 o minimalnih standardih glede postopkov za priznanje ali odvzem statusa begunca v državah članicah člen 36, 27. Odlok Vlade RS o razglasitvi Hrvaške za varno tretjo državo. Ustava RS člen 48.
mednarodna zaščita - uporaba materialnega prava - kršitev pravil postopka - dublinski postopek - Hrvaška kot varna tretja država - Odlok Vlade o razglasitvi države za varno tretjo državo - ocena skladnosti zakona z Ustavo RS - turistična viza - pravica do pribežališča
Za obravnavani primer pa tudi Vrhovno sodišče ne dvomi, da so pogoji za zavrženje ponovne prošnje pritožnikov po konceptu varne tretje države, predpisani z ZMZ in Postopkovno direktivo, izpolnjeni in da je torej materialno pravo pravilno uporabljeno.
Vrhovno sodišče je presodilo, da v pritožbi niso podani pravno pomembni razlogi, da bi v skladu s prvim odstavkom 156. člena URS prekinilo postopek in začelo postopek ocene ustavnosti 60., 62. in 63. člena ZMZ pred Ustavnim sodiščem.
dovoljena revizija - zazidano oziroma nezazidano stavbno zemljišče – pogoji komunalne opremljenosti – izplačanost odškodnine – neopravljena glavna obravnava
V upravnem postopku je bilo ugotovljeno, da parc. 18 (podržavljene na podlagi ZNNZ ter odvzete iz posesti leta 1970 oziroma 1972), ne izpolnjuje vseh pogojev komunalne opremljenosti, zaradi česar je bilo pravilno vrednoteno kot nezazidano komunalno neopremljeno stavbno zemljišče, ki se po določbi 15. člena Navodila vrednoti po Odloku kot kmetijsko zemljišče. Za zemljišče parc. št. 17 pa je bilo ugotovljeno, da izpolnjuje le dva pogoja komunalne opremljenosti (opremljenost z vodo ter bližino javne dovozne poti) in je bilo zato tudi pravilno vrednoteno kot nezazidano delno komunalno opremljeno stavbno zemljišče po določbi 1. člena Navodila o spremembah in dopolnitvah Navodila (Uradni list RS, 26/2000).
Iz listin v spisu je razvidno, da je bila upravičencu odškodnina za podržavljeno zemljišče določena z odločbo, deloma tudi s sporazumom, kar pomeni, da je obstajal izvršljivi pravni naslov, na podlagi katerega je bilo izplačilo odškodnine mogoče. V prvem odstavku 72. člena ZDen pa ni določeno, da se ob podržavljenju doma odškodnina upošteva le, če je dokazano, da je bila tudi dejansko izplačana.
ZKZ člen 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25. ZUS-1 člen 36, 36/1-6, 76, 82.
promet s kmetijskimi zemljišči – odobritev pravnega posla – zavrnjena odobritev - pravni interes
Ker je pritožnica svoja pravna upravičenja po ZKZ že izčrpala s predložitvijo „svoje“ pogodbe v odobritev upravni enoti, ki jo je pravnomočno zavrnila, si v postopku odobritve „drugega“ pravnega posla ne more več izboljšati svojega pravnega položaja.
delegacija pristojnosti – posplošeno zatrjevanje vplivanja na sojenje - neodvisnost sodnikov – tehtni razlogi v smislu 67. člena ZPP
Po 67. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki se na podlagi prvega odstavka 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) primerno uporablja za vprašanja postopka, ki niso urejena z ZUS-1, lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Obstoj pogojev za uporabo navedene zakonske določbe je treba vselej presojati le v okviru okoliščin konkretnega postopka.
denacionalizacija – dovoljenost revizije – trditveno in dokazno breme – pravica, izražena v denarni vrednosti - spor o ničnosti upravne odločbe
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Spor o ničnosti upravnih odločb ni spor, v katerem je pravica stranke izražena v denarni vrednosti, zato v takem primeru ni podana dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Ni izpolnjen pogoj dovoljenosti revizije iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, če vprašanje, ki ga zastavlja revident, ni pomembno po vsebini obravnavane zadeve. To je tudi tedaj, ko je predmet presoje odločba o uvedbi razlastitvenega postopka, vprašanje pa se nanaša na sprejeti lokacijski načrt, ki pa ni predmet konkretnega upravnega spora.
Ker spor o začetku razlastitvenega postopka ni spor, v katerem bi bila pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, tudi ni izpolnjen pogoj iz 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – dvom v nepristranskost sodišča - poznanstvo med stranko v postopku in sodnikom pristojnega sodišča - objektivna nepristranskost sodišča
Poznanstvo zakonitih zastopnikov tožene stranke s predsednikom Višjega sodišča v Mariboru lahko predstavljalo razlog za njegovo izločitev kot sodnika, če bi sodeloval pri odločanju o pritožbi ali o nadzoru nad delom sodnikov. Nikakor pa zaradi zatrjevanega poznanstva ni mogoče govoriti o objektivni nepristranskosti vseh sodišč, ki sodijo pod pristojnost Višjega v Mariboru ter celotnega Višjega sodišča v Mariboru.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti – sedež pravnih strank in pooblaščencev
Delegacija iz razlogov smotrnosti je mogoča zaradi razloga lažje izvedbe postopka (hitreje in z manjšimi stroški) ali zaradi drugih tehtnih razlogov. Glede na to, da imata tožeča stranka in drugi toženec sedež oziroma stalno prebivališče v Ljubljani in sta tudi njuna odvetnika iz Ljubljane, odvetnica prvega toženca pa iz Kopra, je očitno, da postopek pred sodiščem v Kopru ne bi bil ekonomičen.
industrijska lastnina - znamka - udeležba v postopku - varstvo znamke - pojem zainteresirane osebe - tožba na razveljavitev znamke zaradi neuporabe - upravičen razlog za neuporabo znamke - določila tobačne zakonodaje - transliteracija
Interes tožeče stranke, da poleg njene znamke, registrirane za označevanje proizvodov iz razreda 34, ne obstaja še podobna speča znamka, registrirana za proizvode iz istega razreda, več kot zadostuje za to, da se ji prizna položaj zainteresirane osebe v smislu prvega odstavka 120. člena ZIL-1.
Upravičene razloge za neuporabo znamke predstavljajo takšne ovire, ki so v neposredni zvezi z znamko in zaradi katerih je njena uporaba nemogoča ali nerazumna in ki so neodvisne od volje imetnika znamke. Naloga sodišča je, da ovrednoti okoliščine posameznega primera v luči gornje razlage.
Pojem upravičenih razlogov je treba razlagati zožujoče. Tudi če je imetnik znamo uporabljal tako, da sta uporabljena in registrirana znamka toliko podobni, da sta zamenljivi, svoje registrirane znamke ne bo mogel ohraniti s tem, da jo bo uporabljal v prikrojeni obliki, razen če razlika v obliki ne nosi nobenega razlikovalnega potenciala.
priznanje tuje arbitražne odločbe – arbitražni sporazum – predložitev izvirnika pogodbe o arbitraži - zavrnitev predloga za priznanje tuje arbitražne odločbe
Pritožbeno sodišče glede na določbo petega odstavka 461. člena ZPP ugotavlja, da tožba, v kateri tožeča stranka navaja pogodbo o arbitraži, in odgovor na tožbo, v kateri tožena stranka tega ne izpodbija, res predstavljata pisno pogodbo o arbitraži. Vendar to ne pomeni, da predlagatelju izvirne pogodbe o arbitraži ali njenega overjenega prepisa ni treba predložiti, ampak mu omogoča, da kot pisno pogodbo o arbitraži lahko predloži tožbo, v kateri je navajal omenjeno pogodbo, in odgovor na tožbo, in sicer v izvirniku ali njunem overjenem prepisu.
izvrševanje javnega interesa na področju kulture - sofinanciranje države - obveznost države glede na vrednost projekta sofinanciranja – razmerje med odločbo države in pogodbo – poseg v pridobljeno pravico – dopuščena revizija
V ZSNNPK je sofinanciranje projektov iz državnega proračuna določeno v deležih, saj se v skladu s 3. členom ZSNNPK posamezni projekti iz državnega proračuna sofinancirajo v višini 50% vrednosti, razen če ni pri posameznem programu oziroma projektu določeno drugače.
Sofinanciranje v obliki deležev javnih sredstev izhaja tudi iz prvega odstavka 113. člena ZUJIK, po katerem se z odločbo določi, da se posamezen kulturni projekt sprejme v financiranje in določi delež javnih sredstev.
Ker je bilo tožeči stranki s Pogodbo odobreno sofinanciranje s strani tožene v enakem deležu kot s Sklepom (16,64 %), z znižanjem absolutnega zneska na 158.714.991,22 SIT v 1. členu Pogodbe ni šlo za neupravičen poseg v pravico, pridobljeno na podlagi Sklepa. Glede na to je bila navedena določba Pogodbe sklenjena v skladu s Sklepom, zato jo je sodišče prve stopnje neutemeljeno ocenilo za nično.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VS4001842
ZPP člen 39, 39/1, 41, 41/1, 490. ZOR člen 640. URS člen 22.
dovoljenost revizije – dejanska in pravna podlaga zahtevkov - pravica do enakega varstva pravic strank – gradbena pogodba - klavzula ključ v roke – plačilo izvedenih del – dodatna dela
Eden od izrazov pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave je tudi zahteva po enakopravnosti pravdnih strank, ki se med drugim odraža tudi skozi zahtevo, da morajo biti strankama zagotovljene enake procesne možnosti v postopku s pravnimi sredstvi; v tem okviru tudi, da si zagotovita pravico do vložitve revizije. Zato je revizijsko sodišče za ugotovitev pravice tožene stranke do revizije upoštevalo njene navedbe, po katerih se zahtevka opirata na isto dejansko in pravno podlago (osnovno gradbeno pogodbo), in ne trditev tožeče stranke, iz katerih izhaja nasprotno. Kot merilo za dovoljenost revizije je zato vzelo seštevek vrednosti obeh zahtevkov (prvi odstavek 41. člena v zvezi s prvim odstavkom 39. člena ZPP).
Dodatna dela niso bila predmet prvotne gradbene pogodbe. Ker torej ne gre za pogodbena dela, se nanje klavzula „ključ v roke“ ne more raztezati.
spor o pristojnosti – gospodarski spor – odvetnik kot stranka v postopku - vrednost spornega predmeta
V obravnavani zadevi tožena stranka (odvetnik) ni subjekt iz 481. člena ZPP, spor pa se tudi ne nanaša na primere iz 482. in 483. člena ZPP. Ker vrednost spornega predmeta ne presega 20.000,00 EUR (30. člen ZPP), je podana stvarna pristojnost okrajnega sodišča.
podjetje - ekonomska celota - pojem podjetja - merila za presojo obstoja ekonomske celote
Za presojo o tem, ali povezani družbi tvorita ekonomsko celoto, je po sodni praksi Sodišča Evropske Unije odločilno, ali hčerinska družba dejansko lahko svobodno odloča o svojem ravnanju na trgu. Pri tej presoji je treba upoštevati vse relevantne okoliščine, ki se nanašajo na poslovne, organizacijske in pravne povezave med družbami. Ker so te okoliščine od primera do primera različne, ni mogoče oblikovati izčrpnega seznama teh okoliščin. Prav tako ni mogoče abstraktno določiti zahtevane stopnje intenzivnosti posamezne od relevantnih okoliščin.
Da A. nima odločilnega vpliva v B., kaže tudi Pogodba o strateškem partnerstvu in poslovnem sodelovanju, iz katere izhaja, da se banki zavezujeta k usklajenemu delovanju na številnih področjih. To pomeni, da sta banki na teh področjih samostojni, sicer bi bila zaveza k usklajenemu delovanju brezpredmetna. Zato o obstoju ekonomske celote ni mogoče govoriti, če je usklajeno ravnanje na trgu posledica dogovora o tem, da bosta podjetji usklajeno delovali. Nasprotno stališče bi pomenilo, da je tudi kartel ekonomska celota. V tem smislu Pogodba o strateškem partnerstvu in poslovnem sodelovanju pomeni krovni dogovor o usklajenem ravnanju, medtem ko uvedba provizij za dvig gotovine na bančnih avtomatih drugih bank pomeni izvedbo tega dogovora.
bančna garancija – bančna garancija na prvi poziv – neodvisna garancija – pogoji bančne garancije – odklonitev izplačila iz garancije
Garancija na prvi poziv je neodvisne narave, saj se z njo banka zaveže k izplačilu določenega zneska upravičencu že na podlagi preproste zahteve oziroma zahteve, ki jo spremljajo določeni dokumenti. Zato je pri neodvisni garanciji ključna odvisnost plačilne obveznosti zgolj od upravičenčeve predložitve specificiranih dokumentov v zavezi in ne od izpolnitve pogojev, ki niso navedeni v zavezi ali jih upravičenec ne more izpolniti zgolj s predložitvijo dokumentov.
podjemna pogodba – sprememba dogovora o ceni del – razveljavitev pogodbe – povrnitev škode – napake volje - grožnja
Tožeča stranka ne more kot škodo, za katero bi odgovarjala tožena stranka, uveljavljati morebitne izgube, ki ji je nastala, ker je pristala na to, da se spremeni določba krovne pogodbe o cenah. Navedbe o pritiskih in podrejenem položaju ob sklepanju aneksov ne zadoščajo za utemeljitev nedopustnega škodnega ravnanja tožene stranke. Grožnja, ki rezultira v sklenitvi pogodbe, ne daje podlage za neposreden odškodninski zahtevek – v višini negativnega pogodbenega interesa. S takšnimi navedbami bi bilo mogoče podpreti kvečjemu zahtevek za razveljavitev sklenjenih aneksov, česar pa revidentka ni uveljavljala.
V revizijskih trditvah tožene stranke je mogoče zaslediti poskus uveljavljanja pobotnega ugovora. Ne sicer v obliki nasprotne, samostojne in še obstoječe terjatve v smislu procesnega pobotanja, pač pa v obliki ugovora v smislu predpravdnega pobotanja. Tožena stranka namreč zatrjuje, da je njena obveznost prenehala, ker je z najemnino „poračunala“ svoje investicijske stroške v poslovni prostor (311. člen OZ).