Asignaciji nista vzpostavili novega razmerja med naročnikom posla in sodelavcem prevzemnika posla; izpolnitev razmerja, nastalega na podlagi določbe 631. člena OZ, sta le pravnotehnično olajšali. Plačilo H. d.o.o. na podlagi določbe 631. člena OZ pa ni dejanje stečajnega dolžnika in ga zato ni mogoče izpodbijati po določbah 125. do 130. člena ZPPSL.
podjemna pogodba – sprememba dogovora o ceni del – razveljavitev pogodbe – povrnitev škode – napake volje - grožnja
Tožeča stranka ne more kot škodo, za katero bi odgovarjala tožena stranka, uveljavljati morebitne izgube, ki ji je nastala, ker je pristala na to, da se spremeni določba krovne pogodbe o cenah. Navedbe o pritiskih in podrejenem položaju ob sklepanju aneksov ne zadoščajo za utemeljitev nedopustnega škodnega ravnanja tožene stranke. Grožnja, ki rezultira v sklenitvi pogodbe, ne daje podlage za neposreden odškodninski zahtevek – v višini negativnega pogodbenega interesa. S takšnimi navedbami bi bilo mogoče podpreti kvečjemu zahtevek za razveljavitev sklenjenih aneksov, česar pa revidentka ni uveljavljala.
bančna garancija – bančna garancija na prvi poziv – neodvisna garancija – pogoji bančne garancije – odklonitev izplačila iz garancije
Garancija na prvi poziv je neodvisne narave, saj se z njo banka zaveže k izplačilu določenega zneska upravičencu že na podlagi preproste zahteve oziroma zahteve, ki jo spremljajo določeni dokumenti. Zato je pri neodvisni garanciji ključna odvisnost plačilne obveznosti zgolj od upravičenčeve predložitve specificiranih dokumentov v zavezi in ne od izpolnitve pogojev, ki niso navedeni v zavezi ali jih upravičenec ne more izpolniti zgolj s predložitvijo dokumentov.
ZPP člen 41, 41/2, 367, 367/2, 377. OZ člen 393, 393/3, 406.
dovoljenost revizije zoper sklep – subjektivna kumulacija tožbenih zahtevkov na aktivni strani – solidarnost upnikov – deljive terjatve – navadno sosporništvo – zavrženje revizije
Kadar je na upniški strani več oseb, se solidarnost upnikov ne domneva (prim. 406. člen OZ). Solidarne so le, če je solidarnost dogovorjena ali določena z zakonom, kar pa v postopku ni bilo ne zatrjevano ne uveljavljano. Zato gre pri uveljavljanju terjatve za plačilo 1.176.097 SIT za deljivo terjatev, za katero velja pravilo, da se, ker ni določeno kaj drugega, deli na enake dele in more vsak upnik zahtevati le svoj del terjatve (tretji odstavek 393. člena OZ). Navedeno s procesnega vidika pomeni, da gre na strani tožeče stranke za navadno sosporništvo, saj bi lahko vsak tožnik vložil samostojno tožbo za svoj del terjatve.
Ker solastnik prosto razpolaga (le) s svojim solastniškim deležem (tretji odstavek 66. člena SPZ), je prodajna pogodba, s katero več solastnikov proda svoje solastniške deleže na isti nepremičnini, lahko neveljavna le glede enega solastnika oziroma nekaterih solastnikov, glede ostalih pa ne. Narava pravice, ki jo tožnik uveljavlja s tožbo tako ne terja enotne obravnave vseh solastnikov, odločitev o (ne)veljavnosti pogodbe glede posamezne toženke pa ne vpliva in ne učinkuje na (ne)veljavnosti pogodbe glede ostalih treh toženk.
ZPP člen 5, 7, 212, 214, 318, 339, 339/1, 339/28. SZ člen 116. SPZ člen 3, 3/1, 7, 49. ZTLR člen 33.
dokazovanje – prerekanje trditev o dejstvih – pavšalno prerekanje – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – pravica do izjave v postopku – sodba presenečenja – nepopolna ugotovitev dejanskega stanja zaradi zmotne uporabe materialnega prava - tožba na izpraznitev nepremičnine – privatizacija stanovanj – preureditev skupnih prostorov v stanovanjski hiši – nastanek nove stvari - pridobitev lastninske pravice – pojem rešitve stanovanjskega vprašanja
Že pred uveljavitvijo novele ZPP-D, s katero je bil 214. členu ZPP dodan nov drugi odstavek, se je uveljavilo stališče, da neprerekane trditve o dejstvih niso predmet dokazovanja in da se zgolj pavšalno, nekonkretizirano zanikanje nasprotnikovih trditev ne upošteva.
Sodišči prve in druge stopnje napačno razlagali določilo 116. člena SZ in pojem „razrešitve stanovanjskega problema“. V stanovanju je živelo pet oseb, takorekoč tri generacije. Povsem življenjsko in logično je, da želijo v takem primeru stanovalci razrešiti svoj stanovanjski problem z ločitvijo generacij. Zato bi bila zahteva, da se morata v stanovanje preseliti prav prva dva toženca kot investitorja preureditve prestroga.
ZDDPO člen 11. Slovenski računovodski standardi (1993) standard 1, 1-3, 2, 2-7, 21, 21-5, 21-12, 21-19, 22, 22-1.
dovoljena revizija – davek od dobička pravnih oseb - nepriznavanje odhodkov – verodostojna knjigovodska listina - izkazanost poslovnega dogodka – dokazna ocena – opredelitev do dokazov - ugovor protispisnosti
Revizija je dovoljena po vrednostnem kriteriju, saj sporna vrednost naložene obveznosti presega 20.000 EUR.
Da revidentka iz dokumentacije, ki jo je predložila, izpeljuje drugačne zaključke kot davčni organ in prvostopenjsko sodišče, ne pomeni, da je bila v zadevi storjena kršitev protispisnosti (v smislu 15. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku) kot zatrjuje, pač pa s tem zgolj izraža nestrinjanje z dokazno oceno oziroma ugovarja ugotovljenemu dejanskemu stanju, kar pa ni dovoljen revizijski razlog.
ureditev meje in parcelacija – dovoljenost revizije – trditveno in dokazno breme – pomembno pravno vprašanje – zelo hude posledice
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Revidenta nista natančno in konkretno pojasnila, katero je pomembno pravno vprašanje, glede katerega pričakujeta odločitev Vrhovnega sodišča, niti nista pojasnila, katero pravno pravilo je bilo prekršeno, in zakaj je sodišče prve stopnje izpostavljeno vprašanje rešilo nezakonito. Zato izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 nista izkazala.
Revidenta z navedbo, da gre za sodno odločbo, ki ima zanju zelo hude posledice, nista izpolnila trditvenega in dokaznega bremena o obstoju zelo hudih posledic, zato njuna revizija po določbi 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni dovoljena.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz - dokazni postopek - uradni zaznamek o zbranih obvestilih – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Če se je priča - policist v svoji izpovedbi na glavni obravnavi skliceval na vsebino, ki jo je sam neposredno zaznal in zapisal v uradni zaznamek, ne gre za dokaz, na katerega se sodba ne bi smela opirati.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 92. ZPP člen 154, 165, 360, 383. ZDoh-1 člen 108, 108/1, 109, 109/1. ZSDP člen 58, 59.
dovoljena revizija – pomembno pravno vprašanje – dohodnina - posebna davčna olajšava za vzdrževane družinske člane - starševski dodatek – lastna sredstva vzdrževanega družinskega člana
Pri priznavanju posebne davčne olajšave za vzdrževane družinske člane na podlagi 108. člena ZDoh-1 se sredstva, ki jih je prejela žena davčnega zavezanca iz naslova starševskega dodatka, upoštevajo kot njena lastna sredstva za preživljanje v smislu določbe prvega odstavka 109. člena ZDoh-1.
začasna odredba – škoda v obliki zmanjšanja ugleda
Glede škode, ki naj bi tožniku nastala v obliki zmanjšanja ugleda pri poslovnih partnerjih zaradi neizpolnjevanja obveznosti iz sklenjenih pogodb, po presoji Vrhovnega sodišča sodišče prve stopnje pravilno sklepa, da te škode ni mogoče šteti za težko popravljivo škodo. Če se bo (bodisi v tem upravnem sporu bodisi v gospodarskem sporu Pg 214/2011) namreč izkazalo, da gre za tožnikovo napačno razlago 7. člena koncesijske pogodbe za opravljanje izbirne gospodarske javne službe plakatiranja in obveščanja na območju Mestne občine Novo mesto, posledično zmanjšanje tožnikovega poslovnega ugleda ne more šteti za relevantno škodo v smislu 32. člena ZUS-1, v nasprotnem primeru, torej če se bo izkazalo, da določbo pogodbe napačno razlaga tožena stranka, pa zmanjšanje ugleda lahko utrpi le ona, ne pa tožnik kot „žrtev“ njenega nezakonitega delovanja.
OBLIGACIJSKO PRAVO – KMETIJSKA ZEMLJIŠČA – POGODBENO PRAVO
VS0014493
OZ člen 3, 86, 88. ZKZ člen 29, 114, 114/2.
denacionalizacija – vrnitev nacionalizirane nepremičnine v naravi - odškodninska odgovornost zakupodajalca – odškodninska odgovornost skrbnika – neupravičena obogatitev novega zakupojemalca – ničnost pogodbenega določila - morala
Zato da ravnanje stranke, ki ga ni mogoče umestiti med nobenega od posebej urejenih institutov OZ, lahko opredelimo kot nemoralno po splošni določbi 3. člena OZ in zato nično po 86. in 88. člena OZ, mora vsebovati jasne negativne opredelilne elemente. Napačna je ocena sodišč prve in druge stopnje, da sporna določba vsebuje takšne elemente. Tožnik je ob podpisu pogodbe v primeru vrnitve zemljišča denacionalizacijskemu upravičencu pristal na določitev 8 dnevnega odpovednega roka brez povračila vloženega dela in sredstev v pripravo zemljišča (po pogodbi je imel tožnik pravico le pobrati pridelke). Ni dokazal, da bi prvotoženi sklad pri sklepanju pogodbe kakorkoli nemoralno ravnal, zato se ne more naknadno pritoževati, da njegova zaveza ni pravična (volenti non fit inuria.
Če obe pravdni stranki, ki sta hkrati pogodbeni stranki, pogodbo razumeta enako, ji sodišče ne sme pripisati drugačnega pomena. Vezano je na trditveno podlago strank. Zato lahko sporno pogodbeno določilo razlaga le tako, da ji pripiše pomen, ki ga zatrjuje ena ali druga stranka.
Smisel asignacije je, da se s plačilom enega dolga poplačata dva dolga. Ta dva dolga ne izvirata iz asignacije. Ideja asignacije je, da se terjatev prenese, ne da bi upnik izpadel iz obligacijskega razmerja, iz katerega izvira terjatev, in da se dolg prevzame, pa dolžnik še vedno ostane v obligacijskem razmerju, iz katerega izvira ta dolg. Pri asignaciji ne nastane dvostransko obveznostno razmerje med strankami in ne nastopijo pravni učinki spremembe upnika ali dolžnika (iz temeljnega razmerja).
ZOR člen 173, 177, 200, 203. ZVCP člen 84, 84/7, 84/8.
povrnitev nepremoženjske škode – prometna nesreča – motorno vozilo in pešec – prispevek oškodovanca – ravnanje oškodovanca – nenadno prečkanje ceste – prečkanje ceste izven prehoda za pešce – višina denarne odškodnine – načelo individualizacije odškodnine – načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine
Tožnik (pešec) je s tem, ko je izven prehoda za pešce nenadoma stopil na cesto in se ni v zadostni meri prepričal, če lahko cestišče varno prečka, prispeval k nastanku škode v višini 40 odstotkov. S takšnim ravnanjem je tudi kršil sedi in osmi odstavek 84. člena ZVCP.
plačilo okoljske dajatve - začasna odredba – odlog davčne izvršbe - težko popravljiva škoda – verjetnost nastanka škode ni izkazana - višina dolžnega zneska
Če stranka ne izkaže svojega finančnega stanja in obsega poslovanja, ni mogoča pozitivna odločitev o zahtevi za izdajo začasne odredbe, ne glede na višino zneska, ki naj bi ga plačala.
pripor – podaljšanje pripora ob vložitvi obtožnice - rok za vložitev pisne zahteve za uvedbo kazenskega postopka - nedovoljeni dokazi
Na glavni obravnavi bo lahko na podlagi dodatno ugotovljenih okoliščin zaključek sodišča o vprašanju dovoljenosti dokazov drugačen, kot ga je mogoče napraviti na podlagi sedaj znanih dejstev.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2005814
ZKP člen 39, 39-6, 371, 371/1-11, 371/2, 374, 395, 395/1.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – protispisnost - presoja pritožbenih navedb – pravice obrambe – nepristranskost sodišča – zahteva za izločitev - odločba o kazenski sankciji – primernost kazni
Zakon zahteva, da mora stranka zahtevati izločitev sodnika takoj, ko izve za izločitveni razlog, to je za prvostopenjskega sodnika do zaključka glavne obravnave, za drugostopenjskega pa do začetka seje senata.
OZ člen 165, 182, 335, 335/1, 335/2, 336, 336/1, 352, 352/1, 352/2. ZPP člen 311, 311/1, 371, 371/2.
dopuščena revizija – kršitev pravic osebnosti – odgovornost države – pravica do zdravega življenjskega okolja - imisije – hrup – povrnitev nepremoženjske škode – zapadlost odškodninske obveznosti – povrnitev bodoče škode – prenehanje obveznosti – zastaranje odškodninske terjatve – kdaj začne zastaranje teči – čas, ki je potreben za zastaranje – subjektivni zastaralni rok – objektivni zastaralni rok – sukcesivno (kontinuirano) nastajajoča škoda – škoda, ki izvira iz ponavljalnih škodnih dejanj – dajatvena sodba – zapadlost dajatve do konca glavne obravnave
Nepremoženjske škode, ki se pojavlja zrcalno z njenim vsakokratnim vzrokom, ni ustrezno enačiti z bodočo (čeprav sukcesivno nastajajočo) škodo, ki izvira iz že zaključenega škodnega ravnanja. Izključno sočasno oziroma vzporedno pojavljanje nepremoženjske škode in imisij, ki so njen vzrok, je bistvena razlikovalna okoliščina, ki takšno škodo tudi z vidika zastaranja loči od bodoče škode, ki nastane oziroma traja še določeno obdobje po prenehanju vzroka.
Tožniki bi v času, ko se je tranzitni promet po cestnem odseku, ob katerem živijo, še odvijal, lahko zahtevali le škodo (tako nastalo kot bodočo) zaradi takrat že preteklih imisij. Utemeljen ugovor zastaranja terjatev za istovrstno škodo, ki so jo tožniki trpeli več kot tri leta pred vložitvijo tožb, zato ne pomeni avtomatičnega zastaranja terjatev za istovrstno škodo, katere vzrok (imisije) takrat še ni(so) nastal(e).