tržna inšpekcija – neresnična informacija - pomanjkanje zaloge – zavajujoče ravnanje - nepoštena poslovna praksa – odgovornost prodajalca – oglaševanje izdelkov, ki jih prodajalec nima na zalogi – akcijsko znižanje – cena, ki se oglašuje
Če prodajalec določen izdelek v določenem času ponuja kot „znižan“, je dolžan v času trajanja znižanja brez prekinitve zagotavljati izdelek po ceni, ki ga oglašuje v določenem obdobju. Prodajalec se lahko reši svoje odgovornosti v primeru, če dokaže, da je do pomanjkanja zalog prišlo iz razlogov, na katere nima vpliva (višja sila, razlogi na strani dobavitelja).
Priposestvovanje idealnega dela nepremičnine bi bilo v nasprotju s konceptom posesti kot dejanske oblasti nad stvarjo in pojmom solastnine, ki izključuje lastninsko pravico na realnem delu stvari.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 92. ZPP člen 154, 165, 360, 383. ZDoh-1 člen 108, 108/1, 109, 109/1. ZSDP člen 58, 59.
dovoljena revizija – pomembno pravno vprašanje – dohodnina - posebna davčna olajšava za vzdrževane družinske člane - starševski dodatek – lastna sredstva vzdrževanega družinskega člana
Pri priznavanju posebne davčne olajšave za vzdrževane družinske člane na podlagi 108. člena ZDoh-1 se sredstva, ki jih je prejela žena davčnega zavezanca iz naslova starševskega dodatka, upoštevajo kot njena lastna sredstva za preživljanje v smislu določbe prvega odstavka 109. člena ZDoh-1.
začasna odredba – škoda v obliki zmanjšanja ugleda
Glede škode, ki naj bi tožniku nastala v obliki zmanjšanja ugleda pri poslovnih partnerjih zaradi neizpolnjevanja obveznosti iz sklenjenih pogodb, po presoji Vrhovnega sodišča sodišče prve stopnje pravilno sklepa, da te škode ni mogoče šteti za težko popravljivo škodo. Če se bo (bodisi v tem upravnem sporu bodisi v gospodarskem sporu Pg 214/2011) namreč izkazalo, da gre za tožnikovo napačno razlago 7. člena koncesijske pogodbe za opravljanje izbirne gospodarske javne službe plakatiranja in obveščanja na območju Mestne občine Novo mesto, posledično zmanjšanje tožnikovega poslovnega ugleda ne more šteti za relevantno škodo v smislu 32. člena ZUS-1, v nasprotnem primeru, torej če se bo izkazalo, da določbo pogodbe napačno razlaga tožena stranka, pa zmanjšanje ugleda lahko utrpi le ona, ne pa tožnik kot „žrtev“ njenega nezakonitega delovanja.
OBLIGACIJSKO PRAVO – KMETIJSKA ZEMLJIŠČA – POGODBENO PRAVO
VS0014493
OZ člen 3, 86, 88. ZKZ člen 29, 114, 114/2.
denacionalizacija – vrnitev nacionalizirane nepremičnine v naravi - odškodninska odgovornost zakupodajalca – odškodninska odgovornost skrbnika – neupravičena obogatitev novega zakupojemalca – ničnost pogodbenega določila - morala
Zato da ravnanje stranke, ki ga ni mogoče umestiti med nobenega od posebej urejenih institutov OZ, lahko opredelimo kot nemoralno po splošni določbi 3. člena OZ in zato nično po 86. in 88. člena OZ, mora vsebovati jasne negativne opredelilne elemente. Napačna je ocena sodišč prve in druge stopnje, da sporna določba vsebuje takšne elemente. Tožnik je ob podpisu pogodbe v primeru vrnitve zemljišča denacionalizacijskemu upravičencu pristal na določitev 8 dnevnega odpovednega roka brez povračila vloženega dela in sredstev v pripravo zemljišča (po pogodbi je imel tožnik pravico le pobrati pridelke). Ni dokazal, da bi prvotoženi sklad pri sklepanju pogodbe kakorkoli nemoralno ravnal, zato se ne more naknadno pritoževati, da njegova zaveza ni pravična (volenti non fit inuria.
Zgolj dejstvo, da obsojenčev pridobitni način ni bil povsem jasno ugotovljen, ne pomeni, da zakonski znak kaznivega dejanja prikrivanja „si kako drugače pridobi“ (iz prvega odstavka 221. člena KZ) ne bi bil izpolnjen.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – objektivna nepristranskost sodišča – odškodninski spor – odgovornost države zaradi dela sodnikov pristojnega sodišča
Če bi se do očitkov iz tožbe opredeljevalo sodišče, na katerega jih v naraciji tožbe naslavlja tožeča stranka, bi to vzbujalo vtis tako imenovane objektivne pristranskosti sodišča – kar pomeni, da je podan tehten razlog za delegacijo pristojnosti.
ZPP člen 70, 70-6, 73, 73/1, 73/5, 365, 365-2. ZNP člen 37, 45, 45/3.
izločitev sodnika – dvom v nepristranskost sodnika – pobuda za uvedbo postopka za odvzem poslovne sposobnosti stranki – odlonitveni razlog
Dopis sodnikov instančnega sodišča prvostopenjskemu sodišču o potrebnosti razmisleka o uvedbi postopka za odvzem poslovne sposobnosti po uradni dolžnosti ni odklonitveni razlog v smislu 6. točke 70. člena ZPP.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti – prebivališče strank v postopku – sodni zaostanki – prenos pristojnosti po odredbi predsednika sodišča
Prebivališče oziroma sedež sedmih tožnikov in toženke v Mariboru ter majhna vrednost spornega predmeta narekujejo prenos pristojnosti na Okrajno sodišče v Maribor.
ukrep gradbenega inšpektorja – dovoljenost revizije – vrednostni kriterij – obveznost ni izražena v denarni vrednosti – pomembno pravno vprašanje ni izpostavljeno – zelo hude posledice
Spor o izrečenem inšpekcijskem ukrepu odstranitve nelegalno zgrajenih objektov, ni spor, v katerem bi bila pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, zato revizija iz razloga po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni dovoljena.
Izpostavljeno vprašanje ne dosega kriterijev za vsebinsko presojo (ni pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse), zato ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, zaradi katerega bi Vrhovno sodišče revizijo vsebinsko obravnavalo.
Ob pomanjkljivi in neizkazani trditveni podlagi tudi reviziji priložen izpisek iz spletnega portala, iz katerega izhaja, da naj bi revidentka v letnem poročilu za leto 2009 izkazovala čisto izgubo v znesku 64.124,00 EUR, ne izkazuje, da naj bi bila zatrjevana huda posledica – finančna nelikvidnost in posledično stečaj, res posledica izpodbijanega akta.
Presoja višina odškodnine - stanovanjska hiša, v kateri sta od konca januarja 2004 do konca oktobra 2008 prebivala tožnika, je od ceste oddaljena okoli 13 metrov, v tem obdobju pa sta bila oba tožnika zaradi službenih obveznosti odsotna zdoma sedem do osem uri in pol dnevno; v neposredni bližini stanovanjske hiše se nahaja znak za omejitev hitrosti, na cestišču pa so nameščeni „žabjaki“, kar je zaradi speljevanja in zaviranja vozil povzročalo dodaten hrup.
ZDDPO člen 11. Slovenski računovodski standardi (1993) standard 1, 1-3, 2, 2-7, 21, 21-5, 21-12, 21-19, 22, 22-1.
dovoljena revizija – davek od dobička pravnih oseb - nepriznavanje odhodkov – verodostojna knjigovodska listina - izkazanost poslovnega dogodka – dokazna ocena – opredelitev do dokazov - ugovor protispisnosti
Revizija je dovoljena po vrednostnem kriteriju, saj sporna vrednost naložene obveznosti presega 20.000 EUR.
Da revidentka iz dokumentacije, ki jo je predložila, izpeljuje drugačne zaključke kot davčni organ in prvostopenjsko sodišče, ne pomeni, da je bila v zadevi storjena kršitev protispisnosti (v smislu 15. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku) kot zatrjuje, pač pa s tem zgolj izraža nestrinjanje z dokazno oceno oziroma ugovarja ugotovljenemu dejanskemu stanju, kar pa ni dovoljen revizijski razlog.
ureditev meje in parcelacija – dovoljenost revizije – trditveno in dokazno breme – pomembno pravno vprašanje – zelo hude posledice
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Revidenta nista natančno in konkretno pojasnila, katero je pomembno pravno vprašanje, glede katerega pričakujeta odločitev Vrhovnega sodišča, niti nista pojasnila, katero pravno pravilo je bilo prekršeno, in zakaj je sodišče prve stopnje izpostavljeno vprašanje rešilo nezakonito. Zato izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 nista izkazala.
Revidenta z navedbo, da gre za sodno odločbo, ki ima zanju zelo hude posledice, nista izpolnila trditvenega in dokaznega bremena o obstoju zelo hudih posledic, zato njuna revizija po določbi 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni dovoljena.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – nasprotja v razlogih – protispisnost - sprememba obtožbe – pravice obrambe – meje preizkusa sodbe sodišča prve stopnje – odločba o kazenski sankciji - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Sama okoliščina, da sodišče ni takoj po spremembi obtožbe obdolženca vprašalo, ali je razumel obtožbo, ne predstavlja kršitve pravice obrambe, ki je vplivala na zakonitost pravnomočne sodbe.
predpogodba – condictio ob causam finitam – valutna klavzula – povračilni zahtevek
Pogodbena razmerja je treba razlagati po njihovi vsebini in ne po tem, kako jih njihove stranke poimenujejo.
Dogovor o valutni klavzuli v pogodbi je treba upoštevati tudi ob vračanju tistega, kar je bilo na njeni podlagi izpolnjenega. Za vrnitev danega po prenehanju pogodb veljajo pravila, ki veljajo za izpolnitev teh pogodb.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – protispisnost – presoja pritožbenih navedb – zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa
Pritožbeno sodišče ne presoja pritožbenih ugovorov, ki pravno niso relevantni, prav tako ne posplošenih pritožbenih navedb, ki jih ni mogoče preizkusiti.