predlog za dopustitev revizije – veljavnost oporoke – ustna oporoka - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Predlagatelja predlagata oblikovanje določenih pravil o tem, katere se izredne razmere, v katerih se lahko naredi veljavna ustna oporoka, in ki naj bi imela praktično vrednost za vse primere. Vprašanje torej ni zastavljeno konkretno in zato ne zadošča zakonskim kriterijem.
ZFPPIPP člen 429. ZSReg člen 16. ZPP člen 367, 367/4.
predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije - izbris iz sodnega registra brez likvidacije
V skladu s 429. členom ZFPPIPP se za postopek izbrisa uporabljajo pravila postopka vpisa v sodni register, določena v ZSReg. Po 16. členu ZSReg pa revizija zoper pravnomočen sklep, izdan v postopku za vpis v sodni register, ni dovoljena.
ZPP člen 367, 367/3, 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZOZP člen 15.
dopuščena revizija – zavarovanje avtomobilske odgovornosti – obseg zavarovalnega kritja – škoda kot posledica uporabe traktorja – pojem uporabe vozila
Revizija se dopusti glede vprašanja ali obravnavana uporaba traktorja predstavlja uporabo vozila v smislu 15. člena Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – dvom v nepristranskost sodišča
Ker v predlogu navedeni razlogi ne vzbujajo dvoma o korektnosti postopka in nepristranskosti odločanja v zapuščinskem postopku pred krajevno in stvarno pristojnim sodiščem, niso podani tehtni razlogi za prenos pristojnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS4001811
ZGD člen 394, 394/2. ZFPPod člen 25, 25/5, 27. SPZ člen 137, 154. ZPP člen 367a, 367a/1, 380, 380/2.
dopuščena revizija - izbris družbe iz sodnega registra - prekluzivni rok - potek enoletnega roka proti družbenikom - zastavna pravica na nepremičnini - hipoteka - prenehanje terjatve - vknjižba hipoteke po objavi izbrisa družbe
Revizija se dopusti glede vprašanja veljavnosti prekluzivnega roka po drugem odstavku 394. člena ZGD v zvezi s petim odstavkom 27. člena ZFPPod za uveljavitev hipoteke v primeru, ko dolžnik v času izdaje sklepa o izbrisu iz sodnega registra in izvedbi izbrisa iz sodnega registra še ni pridobil lastninske pravice na nepremičnini, na kateri se je kasneje po izbrisu istočasno z lastninsko pravico vpisala hipoteka in je posledično subjekt (oziroma pravni nasledniki) šele takrat postal hipotekarni dolžnik.
Tožena stranka po smrti zavarovanca postopka ni ustavila, kar bi na podlagi prvega in četrtega odstavka 50. člena ZUP sicer morala storiti, temveč je o njegovi zahtevi izdala odločbo, jo vročila tožnici, obravnavala tožničino pritožbo in o njej odločila. Na tak način je tožnica pridobila lastnost stranke v upravnem postopku in bila zato upravičena vložiti predmetno tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZDSS-1.
S smrtjo zavarovanca pravica do uveljavljanja priznanja pravice do pokojnine ugasne in je v imenu pokojnega zavarovanca ne more uveljavljati nihče. Če bi bila pokojnemu zavarovancu predčasna pokojnina pravnomočno priznana še pred njegovo smrtjo, pa bi bila tožnica upravičena do dedovanja zapadlih in neizplačanih denarnih zneskov pokojnine.
ZDR člen 32, 33, 111, 111/1, 111/1-2. ZVZD člen 22. Pravilnik o preventivnih zdravstvenih pregledih člen 10, 10/2, 10/2-1.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – hujša kršitev delovnih obveznosti – odklonitev preventivnega zdravstvenega pregleda – varnost in zdravje pri delu
Revident je onemogočal oceno svoje delovne zmožnosti z neupravičenim odklanjanjem zdravstvenih pregledov, zato mu je tožena stranka pravilno izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi zaradi hujše kršitve delovne obveznosti.
ZDR člen 111, 111/1-1, 118, 118/2. KZ člen 246. ZPP člen 380, 380/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – sodna razveza pogodbe o zaposlitvi – izguba zaupanja – nezmožnost nadaljevanja delovnega razmerja
Porušeno zaupanje, ki ga je tožnik še poglobil z zaposlitvijo pri konkurenčni družbi, kateri naj bi po prepričanju revidenta predajal notranje informacije, je zadostni razlog za sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi.
Dokončnost in izvršljivost (izredne) odpovedi, ki v obravnavani zadevi časovno sovpada z vročitvijo odločbe Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja pri Vladi RS revidentu, predstavlja učinkovanje odpovedi javnemu uslužbencu, zato je bil revident do tega trenutka v delovnem razmerju in mu je bila lahko pogodba o zaposlitvi odpovedana iz drugega razloga kot po prvotni odpovedi.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - vrnitev delavca na delo - poziv nazaj na delo - nadomestna zaposlitev - skrbnost delavca
Sodišče druge stopnje je utemeljeno ugotovilo, da tožnikovo ravnanje v zvezi z ignoriranjem toženkinih pozivov, naj se izjavi o konkretnih okoliščinah nastopa dela glede na svojo dejavnost s.p., odstopa od ravnanja povprečno skrbnega delavca, ki bi v takem primeru želel ohraniti delovno razmerje. Takšno ugotovitev pa je sodišče zmotno štelo za pravno nepomembno, saj ustreza definiciji hude malomarnosti v zvezi s časovno neopredeljenim odklanjanjem dela po pogodbi o zaposlitvi. Tako so bili v tožnikovem ravnanju podani vsi elementi hujše kršitve pogodbene oziroma druge obveznosti iz delovnega razmerja v smislu 2. alineje 111. člena ZDR, ki je zakonski razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
invalid III. kategorije – delna invalidska pokojnina – pogoji za izplačevanje
Sodišči druge in prve stopnje zmotno izenačujeta pravico do delne invalidske pokojnine in njeno izplačevanje. Odločitev, da tožnik ima pravico do delne invalidske pokojnine, ne vpliva na odločitev o izplačevanju le-te. Upoštevaje določbe 159. člena ZPIZ-1 namreč tožnik v spornem obdobju ni upravičen do izplačila delne invalidske pokojnine, ker do dela s krajšim delovnim časom od polnega pri delodajalcu ni prišlo.
invalid I. kategorije - invalidska pokojnina - pridobitev pravice - izplačevanje invalidske pokojnine
ZPIZ-1 določa, da se pravice na podlagi invalidnosti pridobijo z dnem nastanka invalidnosti, izplačevati pa se pričnejo s prvim dnem po prenehanju zavarovanja.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/3. ZVZD člen 35. ZPP člen 380, 380/2.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – ponudba ustrezne zaposlitve – zdravstvena zmožnost
Če delavec po dokončnih ugotovitvah pooblaščenega zdravnika nima zdravstvene sposobnosti za delo na sicer po strokovni zahtevnosti ustreznem drugem delovnem mestu, delodajalec v smislu tretjega odstavka 88. člena ZDR delavcu ne more ponuditi sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi za takšno delovno mesto, saj zakonski pogoji za takšno zaposlitev niso podani.
ZPIZ-1 člen 63, 63/1, 63/1-1, 63/1-2, 144, 144/1, 144/1-1.
invalid - pravice iz invalidskega zavarovanja - invalidnina - invalidnina za telesno okvaro - napotitev na delo v tujini - poškodba pri delu
V smislu določbe druge alineje prvega odstavka 63. člena ZPIZ-1 se bo kot poškodba pri delu štela le poškodba, ki bi jo (napoteni) delavec utrpel na poti iz začasnega prebivališča do delovišča.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – revizija - vsebina revizije
Ni mogoče pritožbenih razlogov uveljavljati kot revizijskih, zlasti ne tako, da se „v izogib ponavljanju povzemajo“ v revizijo. Revizija tudi glede zatrjevane zmotne uporabe materialnega prava dejansko nima nobene obrazložitve.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog – ponudba ustrezne zaposlitve – izpolnjevanje pogojev
Strokovna izobrazba ni edini pogoj za zasedbo delovnega mesta. Zahtevajo se tudi določene delovne izkušnje, tako po trajanju kot po področju, na katerem morajo biti pridobljene.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88, 88/2, 90, 90/3. ZPP člen 308.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - neutemeljen poslovni razlog – ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - kršitev sodne poravnave – uporaba službenega vozila
Ker ima sodna poravnava tudi učinke pravnomočnosti, je treba zaveze iz sodne poravnave še tem dosledneje upoštevati. Takšna zaveza je dejansko pomenila, da bo tožena stranka tudi v primeru spremenjenih razmer, ki bi lahko pomenile nastanek poslovnega razloga, delo organizirala tako, da bo tožničino delovno mesto ohranila vsaj še eno leto po sklenitvi sodne poravnave, oziroma da v zvezi s tožničinim delom ne bo treba uveljavljati poslovnega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Samo zaradi prenehanja pravice do uporabe službenega vozila (ob hkratni spremembi navodil delodajalca za delo, na podlagi katere uporaba službenega vozila ni nujni pogoj za uspešno opravljanje delavčevega dela) ne predstavlja spremembe bistvenih elementov pogodbe o zaposlitvi oziroma ne more predstavljati utemeljenega poslovnega razloga za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Take spremembe v zvezi z delom sta delavec in delodajalec dolžna reševati z ustreznimi prilagoditvami v okviru obstoječe pogodbe o zaposlitvi.