bistvene kršitve določb kazenskega postopka – nedovoljeni dokazi – hišna preiskava – utemeljeni razlogi za sum – anonimna prijava - neupravičena proizvodnja in promet z mamili – hramba z namenom prodaje – zmotna ugotovitev dejanskega stanja
Ugotovitev, da je podan pravni standard „utemeljeni razlogi za sum“, da je določena oseba storila določeno kaznivo dejanje, se lahko opira na vsebino anonimnega pisma, potrjeno z obvestili, ki jih je zbrala policija od znanih oseb v skladu z določbo prvega odstavka 148. člena Zakona o kazenskem postopku.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3, 89. KZ-1 člen 82. ZKP člen 510.
dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje – jasno zakonsko besedilo – zakonska rehabilitacija obsodbe – pogojni odpust – izbris iz kazenske evidence – zelo hude posledice – trditveno in dokazno breme
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije nosi revident.
Revizija ni dovoljena glede pravnih vprašanj, ki se nanašajo zgolj na splošno razlago pravnih institutov oziroma pojmov, ki v teoriji in praksi ne sprožajo posebnih dilem, ali zaradi pravnih vprašanj, na katera je mogoče odgovoriti že z branjem oziroma jezikovno razlago zakonskega besedila.Prav takšno pa je vprašanje razlage določb 82. člena KZ-1 in 510. člena ZKP glede izbrisa pogojne obsodbe iz kazenske evidence, saj je v 510. členu ZKP izrecno predvideno, da o izbrisu pogojne obsodbe vedno odloča sodišče, ki je sodilo na prvi stopnji in ne Komisija za pogojni odpust.
Izvrševanje pravnomočne kazenske obsodbe in posledično prestajanje zaporne kazni samo po sebi še ne predstavlja zelo hude posledice v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
ZPVAS člen 1, 1/3-1, 1/3-2. ZSKZ člen 14, 14/1. ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3.
denacionalizacija – dovoljenost revizije – odstop od sodne prakse - ponovna vzpostavitev agrarne skupnosti – istovetnost premoženjskih in drugih pravic - solastnina – skupna lastnina
Ker se za premoženje po prvi (in ne drugi) alineji tretjega odstavka 1. člena ZPVAS štejejo premoženjske pravice, ki so bile agrarnim skupnostim odvzete s predpisi, med katere sodi tudi Zakon o agrarnih skupnostih, in sicer lastninska pravica, ki je bila v zemljiški knjigi vpisana na agrarno skupnost in njene člane z navedbo lastninskih deležev članov po imenih, kot solastnina članov (nove) agrarne skupnosti, v obravnavanem primeru pa so bili deleži vpisani na člane skupnosti že konec 19. stoletja, v razlastitveni odločbi pa kot skupna lastnina z opredeljenimi deleži, se članom Agrarne skupnosti A. po presoji Vrhovnega sodišča ne vrača premoženje v drugi obliki, kot jim je bilo podržavljeno.
obnova upravnega postopka – prepozen predlog za obnovo postopka
Izjemoma se lahko predlaga oziroma začne obnova tudi po preteku treh let, vendar samo iz razlogov, ki so navedeni med drugim tudi v 4. točki 260. člena ZUP, ki pa določa kot obnovitveni razlog, če se odločba organa, ki je vodil postopek, opira na kakšno predhodno vprašanje, pa je pristojni organ pozneje to vprašanje v bistvenih točkah drugače rešil.
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje o tem, da se odločbe gradbenega inšpektorja izdajajo v javnem interesu in so izvršljive praviloma takoj, zato je treba v zahtevi za izdajo začasne odredbe težko popravljivo škodo navesti konkretno in natančno ter predložiti dokazila o tem, ter da ustaljena upravnosodna praksa zahteva restriktiven pristop pri izdaji takšne začasne odredbe.
plačilo občinske takse za oglaševanje – dovoljena revizija - vrednostni pogoj – razlaga pojma javno mesto – zavezanec za plačilo takse – zunanje stene avtobusa mestnega prometa - nedoločen pravni pojem – uporaba javnega prostora – javna površina – stranka, ki oglašuje za lastne potrebe
Javno podjetje LPP, d. o. o., katerega lastnik in ustanovitelj je Javni holding Ljubljana (tega pa je ustanovilo Mesto Ljubljana), namreč izvaja (in zagotavlja) javni prevoz potnikov v mestnem prometu kot gospodarsko javno službo na območju Mestne občine Ljubljana, torej izključno na javnih površinah in za javne namene. Glede na navedeno specifično situacijo, ter ob upoštevanju, da revidentka z dejavnostjo oglaševanja dejansko uporablja občinski oziroma javni prostor, je po presoji Vrhovnega sodišča zunanje stene avtobusov mestnega potniškega prometa, ki so urejene za dejavnost oglaševanja reklamnih napisov, objav in oglasov po javnih površinah, treba šteti kot „drugače označen oglaševalski prostor na javnih mestih“ v smislu 4. člena ZKT.
ZUS-1 člen 83, 83/2. ZUN člen 73, 75, 75/2, 75/4, 76, 76/1. ZGO-1 člen 152, 153, 200, 200/1.
dve reviziji – dovoljena revizija – izkazane zelo hude posledice - ukrep gradbenega inšpektorja – neskladna gradnja – uporaba ZUN ali ZGO-1 – inšpekcijski zavezanci – dovoljenost druge revizije - neizkazanost pogojev za dovoljenost – trditveno in dokazno breme
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
Inšpekcijski ukrep izrečen na podlagi četrtega odstavka 75. člena ZUN pomeni nadaljevanje na podlagi drugega odstavka 75. člena ZUN že začetega inšpekcijskega postopka, ki se glede na to, da ne gre za enostavni objekt, na podlagi prvega odstavka 200. člena ZGO-1 nadaljuje po določbah ZUN.
Revidenti so z nakupom stanovanj, zgrajenih z gradbenimi deli, izvedenimi brez ustreznega upravnega dovoljenja in s katerimi so prostori poslovnega objekta spremenjeni v stanovanja, pridobili solastninsko pravico na objektu in s tem prevzeli tudi vse pravice in obveznosti v zvezi z objektom. S tem pa tudi obveznost odstraniti neskladno gradnjo in vzpostaviti zakonito stanje, določeno v odločbi o dovolitvi priglašenih del.
prenehanje delovnega razmerja - sporazum o prenehanju delovnega razmerja - sporazum o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi
Bistveno za veljavnost sporazuma o prenehanju pogodbe o zaposlitvi je, da sta obe izjavi vsebinsko skladni in da je izpolnjena zahteva po pisni obliki. Na veljavnost sporazuma tudi ne morejo vplivati revizijske trditve o opustitvi zapisa o posledicah, ki nastanejo delavcu zaradi sporazumne razveljavitve pogodbe o zaposlitvi pri uveljavljanju pravic iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti.
kršitev materialnih določb zakona – obstoj prekrška – prednost na križišču – desno pravilo
Desno pravilo določa vrstni red vožnje skozi križišče enakovrednih cest tistih vozil, ki se ob vožnji v skladu s pravili cestnega prometa medsebojno ovirajo.
prenehanje delovnega razmerja - odpoved pogodbe o zaposlitvi – rok za sodno varstvo – zavrženje tožbe - pogodba o zaposlitvi za določen čas
ZDR v tretjem odstavku 204. člena določa (prekluzivni) rok za vložitev tožbe, in sicer 30 dni od dneva, ko je delavec zvedel za kršitev pravice (v primerih pisne odpovedi bo to praviloma od dneva vročitve odpovedi). Kdaj je delavec zvedel za razlog nezakonitosti prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi – torej za to, da je bila pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena v nasprotju z zakonom – na tek in potek prekluzivnega roka iz tretjega odstavka 204. člena ZDR ne vpliva.
ZDR člen 112, 122/1, 112/1-4, 166. Direktiva 2003/88/ES člen 7, 7/2. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 132 o plačanem letnem dopustu člen 12. ZPP člen 380, 380/2.
letni dopust - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - odškodnina za neizrabljen letni dopust - nadomestilo za neizrabljen letni dopust - možnost izrabe letnega dopusta - dolžnost izrabe letnega dopusta
Zgolj razlog za odpoved na strani delodajalca ne zadostuje za pravni zaključek, da tožnik ni mogel izkoristiti (dela) letnega dopusta do prenehanja delovnega razmerja. Tako je tožnik predhodno opozoril revidentko, da bo izredno odpovedal pogodbo o zaposlitvi, kar nedvomno kaže na to, da je (vsaj) tedaj vedel, kdaj mu bo prenehalo delovno razmerje, zato bi lahko (vsaj) v tem obdobju koristil letni dopust, če seveda ni bilo drugih objektivnih okoliščin, ki bi mu to preprečevale. Od tega, ali dopusta zaradi objektivnih razlogov ni mogel izrabiti, je odvisna njegova pravica do nadomestila za neizrabljen dopust.
invalidnost III. kategorije - invalidnost II. kategorije - pravice iz invalidskega zavarovanja
Tudi zavarovanci, ki so prostovoljno vključeni v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, lahko pridobijo pravice na podlagi invalidnosti III. kategorije.
Za presojo invalidnosti II. kategorije so pomembne tako dejanske zavarovančeve delovne omejitve, ki izhajajo iz trajnih sprememb v njegovem zdravstvenem stanju, kot na drugi strani tudi psihofizične zahteve za delo v njegovem poklicu, ki so za posamezne poklice lahko specifične.
URS člen 8, 153, 153/2. Pogodba med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o ureditvi premoženjskopravnih razmerij člen 5, 6, 8, 10, 11, 12, 15. ZDen člen 51. ZZad člen 65, 65/2, 68. ZUP (1986) člen 144, 144/1, 146.
denacionalizacija - tuja pravna oseba - dovoljena revizija - meddržavna pogodba - vračanje oziroma razdružitev premoženja po ZZad - ureditev premoženjskopravnih razmerij med državama v pravnih osebah z družbenim kapitalom - določitev lastninskih deležev
Pogodba med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o ureditvi medsebojnih premoženjskih razmerij z ureditvijo določitve obsega kapitala in lastninskih deležev v pravnih osebah z družbenim kapitalom, opredeljenih v 8., 9. in 11. členu Pogodbe, predstavlja pravno podlago za razmejitev med slovenskim in hrvaškim družbenim kapitalom v teh pravnih osebah. Po presoji Vrhovnega sodišča je šele na ta način omogočeno tudi morebitno vračanje premoženja iz teh pravnih oseb po predpisih o denacionalizaciji. Šele razmejitev v pravni osebi, ustanovljeni na podlagi Pogodbe, omogoča vračanje, in sicer iz tistega dela kapitala, ki bo določen kot slovenski vložek. Vračanje po predpisih o denacionalizaciji je namreč mogoče le iz obsega slovenskega družbenega kapitala.
obstoj delovnega razmerja – rok za sodno varstvo – zavrženje tožbe – procesna predpostavka
Domneva o obstoju delovnega razmerja pomeni tudi obstoj pogodbe o zaposlitvi, čeprav je stranki nista sklenili v pisni obliki. Vsak poseg delodajalca v veljavnost take pogodbe o zaposlitvi pomeni kršitev pravice, zoper katero lahko delavec uveljavlja sodno varstvo, vendar v za to predpisanih rokih.
Za pretrganje zastaranja pregona zadostuje, da je sodba izdana ter posredovana prekrškovnemu organu. Datum odprave sodbe na storilčev naslov je relevanten zgolj za presojo absolutnega zastaranja.
Nujnost (po presoji dobrega gospodarstvenika nujno glede na okoliščine, v katerih družba posluje) je nedoločen pravni pojem. Kdaj je nek ukrep nujen – v tolikšni meri, da opravičuje poseg v pravico do deleža na dobičku – je stvar materialnopravne presoje sodišča. Ne zadošča, da bo zadržani dobiček uporabljen za ukrepe, ki so po presoji skrbnega gospodarstvenika nujni. Tudi nujni ukrepi se načelno lahko opravijo brez posega v pravico do delitve (dela) dobička. Nujen mora biti torej poseg v pravico do udeležbe na dobičku.
spor o pristojnosti - naknadna kumulacija izvršilnih sredstev - izvršba na nepremičnino - nepremičnine z območja več sodišč
Za primer naknadne kumulacije z novim izvršilnim sredstvom izvršbe na nepremičnine četrti odstavek 35. člena ZIZ določa, da za to izvršilno sredstvo postane izključno krajevno pristojno sodišče, ki je pristojno za odločanje o tem izvršilnem sredstvu.
Krajevna pristojnost za odločanje o izvršilnem sredstvu izvršbe na nepremičnine, na katero četrti odstavek 35. člena ZIZ napotuje, je urejena v 166. členu ZIZ. Primere, enake predmetnemu, ko gre za nepremičnine z območja različnih sodišč, ureja drugi odstavek 166. člena ZIZ, ki določa, da je v takem primeru krajevno pristojno za dovolitev izvršbe tisto sodišče, na območju katerega je nepremičnina, ki je kot predmet izvršbe v predlogu za izvršbo navedena na prvem mestu.
prijava udeležbe prizadete stranke v upravnem sporu – ugovor zoper registracijo znamke
Iz zgoraj povzetih navedb prijaviteljice udeležbe ne izhaja, da bi tudi sama kot imetnica predhodne znamke v (upravnem) postopku pred UIL ugovarjala zoper registracijo izpodbijane znamke (101. člen Zakona o industrijski lastnini, ZIL-1). Že v ugovornem postopku pred UIL bi si lahko namreč prizadevala za preprečitev registracije sporne znamke, ne pa da se v tem upravnem sporu, in to šele v postopku z revizijo, sklicuje na neposredno škodo, ki naj bi jo imela z odpravo odločbe UIL in z morebitno registracijo sporne znamke v ponovljenem postopku. Ker je prijaviteljica udeležbe v postopku izdaje upravnega akta opustila uporabo svojih procesnih pravic, ne more imeti položaja prizadete stranke v predmetnem upravnem sporu. Za priznanje položaja prizadete stranke v smislu prvega odstavka 19. člena ZUS-1 se namreč zahteva aktivnost stranke v postopku izdaje upravnega akta.
vojaška pokojnina – bivši vojaški zavarovanec - zavrženje predloga za ponovno odmero - pravnomočna odločba
S ponovno zahtevo z dne 20. 10. 2008 je tožeča stranka očitno ponovno uveljavljala pokojnino v drugačnem znesku, čeprav je bilo o tem odločeno že z odločbama z dne 20. 2. oziroma 24. 9. 2007 in čeprav se materialna podlaga za odmero pokojnine v vmesnem obdobju ni spreminjala.