izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – revizija - vsebina revizije
Ni mogoče pritožbenih razlogov uveljavljati kot revizijskih, zlasti ne tako, da se „v izogib ponavljanju povzemajo“ v revizijo. Revizija tudi glede zatrjevane zmotne uporabe materialnega prava dejansko nima nobene obrazložitve.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-2, 118, 118/1. ZDSS-1 člen 41, 41/4.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – sodna razveza pogodbe o zaposlitvi – višina odškodnine – sprememba tožbenega zahtevka
Glede na to, da je tožnik na obravnavi pred sodiščem prve stopnje predlagal, da za primer ugotovitve nezakonitosti izpodbijane odpovedi sodišče odloči v smislu 118. člena ZDR, ker se je zaposlil drugje, in je hkrati predlagal tudi višino odškodnine, ki naj mu jo sodišče prisodi, ker se je s 1. 9. 2009 zaposlen le za določen čas in za bistveno nižjo plačo, je imelo sodišče v določbah ZDSS-1 in ZDR podlago za odločitev, da ob ugotovljeni nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožniku v breme tožene stranke prizna pravice iz delovnega razmerja le do 31. 8. 2009 in mu namesto vrnitve na delo prizna odškodnino.
ZPIZVZ člen 2, 2/1, 2/1-4, 2/4, 15, 15/2. ZDRS člen 40.
bivši vojaški zavarovanec – pokojnina – izplačilo pokojnine za nazaj
Izplačilo pokojnine za nazaj je omogočeno le tistim državljanom Republike Slovenije s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki so izpolnili pogoje za priznanje pravice do pokojnine iz četrtega odstavka 2. člena tega zakona. Tožniku pa je bila s pravnomočno sodbo priznana pravica do invalidske pokojnine na podlagi četrte alineje prvega odstavka 2. člena ZPIZVZ, kar pomeni, da ni upravičen za izplačilo pokojnine za nazaj za vtoževano obdobje.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88, 88/2, 90, 90/3. ZPP člen 308.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - neutemeljen poslovni razlog – ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - kršitev sodne poravnave – uporaba službenega vozila
Ker ima sodna poravnava tudi učinke pravnomočnosti, je treba zaveze iz sodne poravnave še tem dosledneje upoštevati. Takšna zaveza je dejansko pomenila, da bo tožena stranka tudi v primeru spremenjenih razmer, ki bi lahko pomenile nastanek poslovnega razloga, delo organizirala tako, da bo tožničino delovno mesto ohranila vsaj še eno leto po sklenitvi sodne poravnave, oziroma da v zvezi s tožničinim delom ne bo treba uveljavljati poslovnega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Samo zaradi prenehanja pravice do uporabe službenega vozila (ob hkratni spremembi navodil delodajalca za delo, na podlagi katere uporaba službenega vozila ni nujni pogoj za uspešno opravljanje delavčevega dela) ne predstavlja spremembe bistvenih elementov pogodbe o zaposlitvi oziroma ne more predstavljati utemeljenega poslovnega razloga za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Take spremembe v zvezi z delom sta delavec in delodajalec dolžna reševati z ustreznimi prilagoditvami v okviru obstoječe pogodbe o zaposlitvi.
ZDR člen 184. OZ člen 131, 133, 133/3, 150, 153, 165, 179, 182, 352, 352/1. ZPP člen 380, 380/2.
odškodninska odgovornost delodajalca - poklicna bolezen - objektivna odgovornost - nevarna dejavnost – hrup – splošno koristna dejavnost – povrnitev nepremoženjske škode – zastaranje odškodninske terjatve – bodoča škoda – ponavljajoča se škoda - pojem sukcesivno nastajajoče bodoče škode – višina odškodnine - strah - oprostitev odgovornosti - ravnanje oškodovanca
Nevarna dejavnost ni le tista, ki povzroči poškodbo pri vsakomur, ki pride z njo v stik. Temeljno izhodišče za presojo je predpostavka, da je nevarna dejavnost tista, iz katere izhaja večja možnost poškodb, kot je to običajno. Da gre pri delu v konstantnem hrupu (tudi če niso presežene mejne vrednosti) za večjo nevarnost za okvaro sluha, izkazujejo ne tako redki primeri takih okvar pri osebah, ki delajo v hrupu.
Proizvodnje jekla in jeklenih izdelkov ni mogoče šteti za splošno koristno dejavnost v smislu pravnega standarda iz določbe tretjega odstavka 133. člena OZ.
Da bi lahko govorili o možnosti uveljavljanja odškodnine za bodočo škodo, torej o vložitvi tožbe pred nastankom škode, se mora vzrok njenega nastanka (škodno dejstvo) že zgoditi. V tem primeru začne zastaranje tudi za bodočo škodo teči od trenutka, ko je ta škoda določljiva, ko je torej oškodovanec zvedel za vse okoliščine, na podlagi katerih je mogel ugotoviti obseg in višino škode oziroma je imel vse realne možnosti za uveljavitev svojega odškodninskega zahtevka. Škoda, katere vzrok še ni nastal, pa ni bodoča škoda v smislu 182. člena OZ. Izključno sočasno oziroma vzporedno pojavljanje nepremoženjske škode in imisij, ki so njen vzrok, je bistvena razlikovalna okoliščina, ki takšno škodo tudi z vidika zastaranja loči od bodoče škode, ki nastane oziroma traja še določeno obdobje po prenehanju vzroka.
Ker je s 5. in 6. točko izreka izpodbijane odločbe prvostopenjski organ zavrnil tožnikova zahtevka, takšno odločitev pa je potrdila tudi tožena stranka kot pritožbeni organ, je odločitev (tudi v tem delu) postala dokončna in tako glede zavrnilnega dela izpodbijane prvostopenjske odločbe ni pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je tožba vložena prezgodaj.
povrnitev nepremoženjske škode – duševne bolečine zaradi smrti bližnjega – krivdna odgovornost občine – zavarovanje kanjona – dolžna skrbnost občine - teorija adekvatne vzročnosti – ravnanje neposrednega oškodovanca – deljena odgovornost
Dolžno skrbnost tožene stranke glede zavarovanja kanjona je potrebno presojati še posebej strogo glede na dejstvo, da se je v bližini nahajalo igrišče, kjer se je zadrževala mladina. V takem primeru dolžna skrbnost zajema tudi predvidevanje neprevidnega obnašanja otrok in mladine oziroma ravnanje, ki vključuje elemente neskrbnosti, ki je značilna za to obdobje. Glede na to, da je bil pokojni neposredni oškodovanec kljub vsemu star skoraj 16 let, njegovo ravnanje pa je bilo skrajno neprevidno, revizijsko sodišče njegov soprispevek ocenjuje strožje, in sicer na 50 %.
ZPP člen 367, 367a, 367c, 367c/3. OZ člen 247, 247/1, 247/2, 250.
dopuščena revizija – pomembno pravno vprašanje – enotna uporaba prava – pogodbena kazen – zamuda – soglasje prodajalca za spremembe na stanovanju
Revizija je dopuščena glede vprašanja pomena soglasja prodajalca za spremembe na stanovanju v zvezi z upravičenostjo do pogodbene kazni in glede vprašanja, ali zaprosilo za soglasje pomeni pristanek na kasnejšo izročitev stanovanja.
Višina odškodnine zaradi imisij – tožnika sodita v skupino tistih, ki so bili manj obremenjeni z nedovoljenimi imisijami. Hiša tožnikov od ceste oddaljena 40 metrov, v relevantnem obdobju, tj. od srede februarja 2004 do konca oktobra 2008, pa sta bila druga tožnica in tretji tožnik odsotna po 8 ur zaradi zaposlitve, pri čemer je bila druga tožnica vmes še 1 leto in 6 mesecev brezposelna.
UPRAVNI SPOR – KMETIJSKA ZEMLJIŠČA – UPRAVNI POSTOPEK
VS1013391
ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-1, 83/2-2, 85, 85/1.
dovoljenost revizije – odobritev pravnega posla – vrednostni pogoj – pomembno pravno vprašanje – razlaga določb ZUP pred izdajo upravnega akta - zavrženje
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije sta na revidentu.
Vrednostni pogoj za dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen v zadevi odobritve pravnega posla, saj pravica stranke, ki jo revident uveljavlja, ni izražena v denarju.
Postavljena vprašanja, ki se nanašajo na razlago posameznih določb ZUP pred izdajo upravnega akta, ob upoštevanju okoliščin obravnavanega primera, niso pomembna pravna vprašanja v smislu 2. točke drugega odstavka ZUS-1.
obnova postopka – pomanjkljiva obrazložitev odločbe sodišča druge stopnje
Ker iz sporne odločbe sodišča druge stopnje izhaja, da ni spregledalo tožnikovega materialnopravnega stališča, ki je bilo drugačno od materialnopravnega stališča sodišča prve stopnje, in da se z njim ni strinjalo, je stališče izpodbijanega sklepa o neobstoju obnovitvenega razloga iz 2. točke 394. člena ZPP že iz tega razloga utemeljeno.
Nižji sodišči sta ugotovili, da je tožnik tožencu ob sklenitvi predpogodbe na podlagi katere se je toženec kot prodajalec zavezal s tožnikom kot kupcem skleniti glavno pogodbo za prodajo nepremičnine plačal 35.790,43 EUR kot del kupnine, čeprav je že pred sklenitvijo predpogodbe s to nepremičnino razpolagal. Zato je odločitev, da je predpogodba razdrta in da je toženec dolžan prejeti znesek vrniti, materialnopravno pravilna.
Dejstvo, da tožnik ali njegov pooblaščenec nista preverila zemljiškoknjižnega stanja nepremičnin, ne pomeni privolitve v svoje prikrajšanje v smislu 211. člena ZOR.
dovoljena revizija - denacionalizacija – pomembno pravno vprašanje - upravičenec do denacionalizacije - vzajemnost – državljanski status prejšnjega lastnika ob podržavljenju
Osebe, ki so bile ob podržavljenju jugoslovanski državljani z domovinsko pristojnostjo (oziroma republiškim državljanstvom) izven ozemlja sedanje Republike Slovenije, so denacionalizacijski upravičenci le, če je taka pravica priznana tudi slovenskim državljanom v državi, na območju katere so bile te osebe ob podržavljenju domovinsko pristojne. Na drugačno odločitev ne vpliva, če so taki državljani pozneje postali državljani tretje države (izven nekdanje Jugoslavije), saj je ključna navezna okoliščina jugoslovansko državljanstvo z domovinsko pristojnostjo ob podržavljenju. Državljani tretjih držav ob podržavljenju niso denacionalizacijski upravičenci, razen ob pogojih iz drugega odstavka 9. člena ZDen.
povrnitev nepremoženjske škode – višina odškodnine – odškodnina zaradi kršitve osebnostnih pravic – pravica do zdravega življenjskega okolja – prekomerne imisije – hrup – zmanjšanje odškodnine – zmotna uporaba materialnega prava
Višina odškodnine zaradi imisij – prvi tožnik in tretja tožnica sodita v skupino tistih, ki so bili srednje obremenjeni z nedovoljenimi imisijami. Hiša tožnikov od ceste oddaljena 12 metrov, v relevantnem obdobju, tj. od konca januarja 2004 do konca oktobra 2008, pa sta bila prvi tožnik in tretja tožnica odsotna po 8 do 9 ur dnevno zaradi zaposlitve.
Z izpodbijanjem dokazne ocene nižjih sodišč, tožnik z revizijo ne more uspeti. Po tretjem odstavku 370. člena ZPP namreč revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.