STVARNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0014646
ZIZ člen 64, 64/1, 65, 65/3. ZZZDR člen 51, 51/2, 54, 55, 57. ZPP člen 380, 380/1.
nedopustnost izvršbe – izvršba na nepremičnino – skupna lastnina zakoncev – ugovor zakonca, da nepremičnina sodi v skupno premoženje – ugotavljanje deležev na skupnem premoženju – oblikovanje tožbenega zahtevka - obseg pritožbenega preizkusa
Ker pritožbene izjave ni mogoče razumeti na način, da je tožnica omejila pritožbo na izpodbijanje odločitve o višini deleža na skupnem premoženju, manjšem od zakonske domneve polovičnega deleža, je bilo pritožbeno sodišče dolžno preveriti pravilnost materialnopravnih stališč, na katerih temelji odločitev sodišča prve stopnje o zavrnjenem delu zahtevka v celoti.
Pravilno je stališče izpodbijane sodbe, da sodišče prve stopnje ni imelo podlage za ugotavljanje deležev na skupnem premoženju, ker upniki niso postavili ustreznega zahtevka.
Dokler ni dovoljena izvršba zoper tožnico, predmet izvršbe ne more biti nepremičnina, ki sodi v skupno premoženje izvršilnega dolžnika in tožnice, deleži na njem pa niso določeni, četudi teče izvršba za uveljavitev terjatve iz naslova obveznosti, ki jih en zakonec prevzame za tekoče potrebe družine, oziroma iz naslova obveznosti, ki so nastale v zvezi s skupnim premoženjem.
Čeprav je tožnik že med prvostopenjskim postopkom spraševal, od kje izvedencu podatek, da je tožnik pred nezgodo vozil s hitrostjo 60 km/h in je tudi v pritožbi ponovno opozoril na neujemanje podatkov tahografa ter ugotovitev izvedenca, nižji sodišči te odločilne okoliščine nista razjasnili. Ker sodišči kljub opisanemu neujemanju podatkov v pravilnost njegovega mnenja nista podvomili, sta nepravilno uporabili določbo tretjega odstavka 254. člena ZPP. Ta kršitev je lahko vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe.
Stalna raba motornega vozila pri profesionalnem delu predstavlja nevarno dejavnost in vzpostavlja objektivno odškodninsko odgovornost delodajalca (drugi odstavek 154. člena in 173. člen ZOR) za škodo, ki nastane delavcu–vozniku pri opravljanju te dejavnosti. Kljub ustrezni skrbnosti voznika statistično namreč ni mogoče izključiti nastanka škode.
podlaga odškodninske odgovornosti – protipravnost – povrnitev premoženjske škode - izgubljeni dobiček – solastnina – solastna nepremičnina – oddaja solastne nepremičnine v najem – soglasje solastnika za oddajo nepremičnine v najem – odgovornost solastnika
Toženka (solastnica stanovanja), ki se ni strinjala s predlogom tožnika (drugega solastnika), da se stanovanje odda v najem, ni odškodninsko odgovorna za izgubljeno najemnino za tožnikov delež na stanovanju. Ena od predpostavk odškodninske odgovornosti je nedopusten poseg v položaj drugega, tako da povzročitelj škode prekrši pravo, ki varuje oškodovančev zavarovan interes. Peti odstavek 67. člena SPZ določa, da je za posle, ki presegajo okvire rednega upravljanja s stvarjo v solastnini (kar vsebuje tudi dajanje stvari v najem), potrebno soglasje vseh solastnikov. To pomeni, da tožnikov v individualni interes ustvariti dobiček od oddaje stanovanja v solastnini ni pravno varovan.
povrnitev nepremoženjske škode – višina odškodnine – odškodnina zaradi kršitve osebnostnih pravic – pravica do zdravega življenjskega okolja – prekomerne imisije – hrup – zmanjšanje odškodnine – zmotna uporaba materialnega prava – dopuščena revizija
Višina odškodnine zaradi imisij – tožniki sodijo v skupino tistih, ki so bili najbolj obremenjeni z nedovoljenimi imisijami. Hiša tožnikov od ceste oddaljena 2 do 3 metre, v relevantem obdobju, tj. od začetka februarja 2004 do konca oktobra 2008, pa so bili tožniki odsotni po 5 in pol do 8 ur dnevno zaradi zaposlitve oziroma študija.
URS člen 22. ZUS-1 člen 20, 20/2, 22, 22/1, 75, 75/3. ZPP člen 5, 7, 7/1, 286, 286/2, 339, 339/2-15. ZN člen 8, 8/1-5, 8/1-6.
imenovanje notarja – izpolnjevanje pogojev - dokazni postopek – zavrnitev izvedbe dokazov - vnaprejšnja dokazna ocena – razpravno načelo v upravnem sporu – bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu – ponovno sojenje pred drugim senatom
Drugi odstavek 286. člena ZPP resda določa, da sodišče predlagane dokaze, za katere meni, da niso pomembni za odločbo, zavrne. Vendar pa navedena določba ne pomeni, da sodišče pri tem lahko ravna samovoljno.
Dokazi tožeče stranke, ki jih je sodišče prve stopnje zavrnilo, so bili po mnenju Vrhovnega sodišča neutemeljeno zavrnjeni kot nepotrebni, saj tožeča stranka z njimi ni dokazovala dejstev, ki so bila v izpodbijani odločbi že dokazana, temveč nasprotna dejstva, in sicer takšna, ki bi bila lahko pravno odločilna.
absolutna bistvena kršitev določb postopka – pravica do izjave v postopku – standard obrazloženosti odločbe sodišča prve stopnje – standard obrazloženosti odločbe sodišča druge stopnje
Ker iz nobene od sodb pa ni razvidno, (1) da se je opredelila do navedb tožnice, da je šlo za sukcesivne pogodbe in da so bila posojila po teh pogodbah dana delno v gotovini, delno pa s plačevanjem računov za posojilojemalca, in da vtoževane pogodbe predstavljajo le zadnjo ugotovitev o stanju dolga, niti (2) da se je opredelila do listinskih dokazov, predloženih v zvezi s temi trditvami, je bila kršena pravica stranke do izjave (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP).
dovoljenost revizije – objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov – nedenarni tožbeni zahtevki – različna dejanska in pravna podlaga tožbenih zahtevkov – dva zavarovalna primera – zavrženje revizije
Revizijsko sodišče ugotavlja, da se zahtevka za povrnitev škode, ki jih uveljavlja tožnik, opirata na različno dejansko podlago (drugi odstavek 41. člena ZPP). Gre namreč za dva, med seboj nepovezana zavarovalna primera. Ker je revizija naperjena le zoper odločitev o zahtevku glede prve prometne nesreče, njegova vrednost (1.142,34 EUR) pa ne presega revizijskega praga, revizija ni dovoljena.
Višina odškodnine zaradi imisij – tožnika sodita v skupino tistih, ki so bili manj obremenjeni z nedovoljenimi imisijami. Hiša tožnikov od ceste oddaljena 40 metrov, v relevantnem obdobju, tj. od srede februarja 2004 do konca oktobra 2008, pa sta bila druga tožnica in tretji tožnik odsotna po 8 ur zaradi zaposlitve, pri čemer je bila druga tožnica vmes še 1 leto in 6 mesecev brezposelna.
povrnitev nepremoženjske škode – višina odškodnine – odškodnina zaradi kršitve osebnostnih pravic – pravica do zdravega življenjskega okolja – prekomerne imisije – hrup – zmanjšanje odškodnine – zmotna uporaba materialnega prava
Višina odškodnine zaradi imisij – tožnik sodi v skupino tistih, ki so bili manj obremenjeni z nedovoljenimi imisijami. Hiša je od ceste oddaljena 45 metrov, tožnik pa je od leta 2004 do 2006 izredno študiral in je večino časa preživel doma, od leta 2006 do konca oktobra 2008 pa je bil zaradi zaposlitve odsoten po 10 ur.
neupravičena pridobitev – pravica do uporaba solastne nepremičnine – obstoj prikrajšanja
Utemeljenost zahtevka iz naslova neupravičene pridobitve je odvisna od izkazanosti dejstev, da skupne stanovanjske hiše pravdnih strank tožnik proti svoji volji ni mogel uporabljati sorazmerno s svojim deležem, ker mu toženka tega ni dovolila, ali mu je to preprečila oziroma, da souporaba zaradi sporov ni bila mogoča.
dovoljenost revizije – rok za vložitev revizije – prepozna revizije – vložitev revizije pri nepristojnem sodišču – očitna pomota - odvetnik – zavrženje revizije
Ker je bila revizija pri pristojnem sodišču vložena po izteku roka za njeno vložitev, vložitve pri nepristojnem sodišču pa glede na to, da je tožnico zastopala odvetnica in da je bila sama vloga naslovljena na nepristojno sodišče, ni mogoče pripisati očitni pomoti vložnika.
povrnitev nepremoženjske škode – duševne bolečine zaradi smrti bližnjega – krivdna odgovornost občine – zavarovanje kanjona – dolžna skrbnost občine - teorija adekvatne vzročnosti – ravnanje neposrednega oškodovanca – deljena odgovornost
Dolžno skrbnost tožene stranke glede zavarovanja kanjona je potrebno presojati še posebej strogo glede na dejstvo, da se je v bližini nahajalo igrišče, kjer se je zadrževala mladina. V takem primeru dolžna skrbnost zajema tudi predvidevanje neprevidnega obnašanja otrok in mladine oziroma ravnanje, ki vključuje elemente neskrbnosti, ki je značilna za to obdobje. Glede na to, da je bil pokojni neposredni oškodovanec kljub vsemu star skoraj 16 let, njegovo ravnanje pa je bilo skrajno neprevidno, revizijsko sodišče njegov soprispevek ocenjuje strožje, in sicer na 50 %.
UPRAVNI SPOR – KMETIJSKA ZEMLJIŠČA – UPRAVNI POSTOPEK
VS1013391
ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-1, 83/2-2, 85, 85/1.
dovoljenost revizije – odobritev pravnega posla – vrednostni pogoj – pomembno pravno vprašanje – razlaga določb ZUP pred izdajo upravnega akta - zavrženje
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije sta na revidentu.
Vrednostni pogoj za dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen v zadevi odobritve pravnega posla, saj pravica stranke, ki jo revident uveljavlja, ni izražena v denarju.
Postavljena vprašanja, ki se nanašajo na razlago posameznih določb ZUP pred izdajo upravnega akta, ob upoštevanju okoliščin obravnavanega primera, niso pomembna pravna vprašanja v smislu 2. točke drugega odstavka ZUS-1.
povrnitev nepremoženjske škode – višina odškodnine – odškodnina zaradi kršitve osebnostnih pravic – pravica do zdravega življenjskega okolja – prekomerne imisije – hrup – zmanjšanje odškodnine – zmotna uporaba materialnega prava
Višina odškodnine zaradi imisij – prvi tožnik in tretja tožnica sodita v skupino tistih, ki so bili srednje obremenjeni z nedovoljenimi imisijami. Hiša tožnikov od ceste oddaljena 12 metrov, v relevantnem obdobju, tj. od konca januarja 2004 do konca oktobra 2008, pa sta bila prvi tožnik in tretja tožnica odsotna po 8 do 9 ur dnevno zaradi zaposlitve.
dovoljena revizija - denacionalizacija – pomembno pravno vprašanje - upravičenec do denacionalizacije - vzajemnost – državljanski status prejšnjega lastnika ob podržavljenju
Osebe, ki so bile ob podržavljenju jugoslovanski državljani z domovinsko pristojnostjo (oziroma republiškim državljanstvom) izven ozemlja sedanje Republike Slovenije, so denacionalizacijski upravičenci le, če je taka pravica priznana tudi slovenskim državljanom v državi, na območju katere so bile te osebe ob podržavljenju domovinsko pristojne. Na drugačno odločitev ne vpliva, če so taki državljani pozneje postali državljani tretje države (izven nekdanje Jugoslavije), saj je ključna navezna okoliščina jugoslovansko državljanstvo z domovinsko pristojnostjo ob podržavljenju. Državljani tretjih držav ob podržavljenju niso denacionalizacijski upravičenci, razen ob pogojih iz drugega odstavka 9. člena ZDen.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZEKom člen 21, 21/1, 22, 22/1, 22/4, 118, 118/1. ZUP člen 220, 223, 223/1.
dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje po vsebini zadeve – jasno zakonsko besedilo – razveljavitev prejšnje odločbe o določitvi OPTM - dopolnilna odločba – določitev veljavnost glavne odločbe – upoštevni trg - odstop od sodne prakse
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije nosi revident.
Revizija ni dovoljena zaradi pravnih vprašanj, ki se nanašajo zgolj na splošno razlago pravnih institutov oziroma pojmov, ki v teoriji in praksi ne sprožajo posebnih dilem, ali zaradi pravnih vprašanj, na katera je mogoče odgovoriti že z branjem oziroma jezikovno razlago zakonskega besedila. Določbe 22. člena ZEKom in prvega odstavka 220. člena ZUP dajejo jasen odgovor, da Agencija lahko izda dopolnilno odločbo, s katero odloči o vprašanju, ki je bilo predmet postopka (vprašanje razveljavitve prejšnje odločbe o določitvi OPTM), pa z glavno odločbo o njem ni odločilo, saj bi glede na četrti odstavek 22. člena ZEKom o vprašanju razveljavitve prejšnje odločbe morala odločiti.
Neutemeljen je revizijski očitek odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča in v zvezi s tem sklicevanje na zadevo VIII Ips 126/99 z dne 23. 11. 1999, saj gre v citirani zadevi za drugačno pravno in dejansko stanje kot v obravnavani zadevi.
stvarna služnost hoje in vožnje – prenehanje stvarne služnosti – dovoljenost revizije zoper sklep o začasni odredbi – zavrženje revizije
Odločitev nižjih sodišč o zavrnitvi zahtevka za prenehanje služnosti temelji na ugotovitvah, da sta toženca pot uporabljala zaradi minimalne obnove bivšega mlina, za vožnjo krme ter dostop do sadovnjaka. Zato služnost ni prenehala na podlagi 223. člena SPZ zaradi neizvrševanja v času, potrebnem za njeno priposestvovanje.