povrnitev nepremoženjske škode – višina odškodnine – odškodnina zaradi kršitve osebnostnih pravic – pravica do zdravega življenjskega okolja – prekomerne imisije – hrup – zmanjšanje odškodnine – zmotna uporaba materialnega prava
Višina odškodnine zaradi imisij – prvi tožnik in tretja tožnica sodita v skupino tistih, ki so bili srednje obremenjeni z nedovoljenimi imisijami. Hiša tožnikov od ceste oddaljena 12 metrov, v relevantnem obdobju, tj. od konca januarja 2004 do konca oktobra 2008, pa sta bila prvi tožnik in tretja tožnica odsotna po 8 do 9 ur dnevno zaradi zaposlitve.
UPRAVNI SPOR – KMETIJSKA ZEMLJIŠČA – UPRAVNI POSTOPEK
VS1013391
ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-1, 83/2-2, 85, 85/1.
dovoljenost revizije – odobritev pravnega posla – vrednostni pogoj – pomembno pravno vprašanje – razlaga določb ZUP pred izdajo upravnega akta - zavrženje
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije sta na revidentu.
Vrednostni pogoj za dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen v zadevi odobritve pravnega posla, saj pravica stranke, ki jo revident uveljavlja, ni izražena v denarju.
Postavljena vprašanja, ki se nanašajo na razlago posameznih določb ZUP pred izdajo upravnega akta, ob upoštevanju okoliščin obravnavanega primera, niso pomembna pravna vprašanja v smislu 2. točke drugega odstavka ZUS-1.
neupravičena pridobitev – uporaba tuje stvari v svojo korist – uporabnina – prikrajšanje – obogatitveni zahtevek
Zgolj dejstvo, da lastnik stvari ne uporablja, pri tem da od tretjega ni zahteval dopustitve uporabe, pa ne zadošča za zahtevek na podlagi neupravičene pridobitve.
ZOR člen 173, 177, 177/3, 380, 380/1. ZPP člen 39, 41, 41/2, 87, 87/3, 354, 354/1, 367, 367/2, 370, 370/1-2, 370/3, 371, 374, 374/2, 377.
dovoljenost revizije sklep – sklep sodišča druge stopnje, s postopek ni končan – objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov – vrednost spornega predmeta – zavrženje revizije – povrnitev škode – odgovornost za škodo od nevarne stvari – objektivna odgovornost – poškodovanje z viličarjem – oprostitev odgovornosti imetnika nevarne stvari – ravnanje oškodovanca – zmotna uporaba materialnega prava – razlogi za revizijo – konkretizacija kršitev določb pravdnega postopka
Vzrok škode je pripisati izključno nevarni stvari in ker jo je njen imetnik dolžan v celoti povrniti na podlagi pravil o objektivni odgovornosti. Na prostoru pred skladiščem so se nakladali kamioni in zato je bilo logično, da so mimo tožnika vozili viličarji, ki so nakladali druge kamione. Glede na to da je stal tik ob kamionu, ni mogel pričakovati, da bi kakšno drugo vozilo peljalo stikoma mimo njegovega kamiona in tako stikoma mimo njega, da bi sploh lahko bil v nevarnosti, zato tudi ni bil dolžan posvečati (še dodatno) pozornost na delo drugih.
V reviziji se procesno neopredeljeno in v okviru reviziji lastnih predvidevanj omenja „standard gotovosti“, vendar ne kot (sicer možen) revizijski razlog po 2. točki prvega odstavka 370. člena ZPP v zvezi z uporabo napačnega (previsokega oziroma prestrogega) dokaznega standarda. Reviziji zato revizijsko sodišče take vsebine ne more dati, saj bi s tem preseglo njene meje, ki obenem determinirajo meje preizkusa izpodbijane sodbe.
povrnitev nepremoženjske škode – odgovornost - padec na spolzkih in poledenelih tleh – deljena odgovornost – ravnanje oškodovanca – višina odškodnine – zlom zapestja - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti
Pomanjkanje ustrezne pazljivosti pri hoji po poledenelem prostoru pri zapuščanju sanitarij bencinskega servisa pomeni prispevek oškodovanca k nastanku škode.
Neutemeljena je trditev o postopkovni kršitvi zaradi nepostavitve izvedenca, saj tožeča stranka predloga o eni izmed dveh različnih dokaznih tem ni pravočasno substancirala.
odgovornost delodajalca za škodo, ki jo povzroči delavec – redar v lokalu – deljena odgovornost – ravnanje oškodovanca - povrnitev nepremoženjske škode – telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - višina odškodnine
Med dejanja storjena v zvezi z delom spadajo vsa ravnanja, ki so izvršena med izvrševanjem nalog in so s tem izvrševanjem povezana, celo tista dejanja, ki so zgolj navidezno storjena v okviru avtoritete službe, pa delavec z njimi v resnici zlorabi svoja pooblastila.
Za uspešno in varno izpolnitev naloge odstraniti nadležnega in vinjenega tožnika, le tega ni bilo treba udariti. Tožnik se je odhodu sicer upiral, vendar pri tem drugega in tretjega toženca fizično ni ogrožal. Profesionalni redar v diskoteki, zadolžen za čim varnejše in mirnejše reševanje prav takšnih situacij, se mora na tovrstne provokacije gostov odzvati z višjo stopnjo skrbnosti ter brez nepotrebnega nasilja. Zato tožnikovo neprimerno in agresivno vedenje v takšnih okoliščinah ni podlaga za deljeno odgovornost.
povrnitev nepremoženjske škode – poškodba pri zdrsu na prečki skladiščnega regala – pojem nevarne dejavnosti – podlaga odškodninske odgovornosti - vzročna zveza
Zdrs in padec tožnice s 70 cm visoke prečke skladiščnega regala ni v neposredni zvezi s padcem spremnega lista z vrha regala.
podlaga odškodninske odgovornosti – protipravnost – povrnitev premoženjske škode - izgubljeni dobiček – solastnina – solastna nepremičnina – oddaja solastne nepremičnine v najem – soglasje solastnika za oddajo nepremičnine v najem – odgovornost solastnika
Toženka (solastnica stanovanja), ki se ni strinjala s predlogom tožnika (drugega solastnika), da se stanovanje odda v najem, ni odškodninsko odgovorna za izgubljeno najemnino za tožnikov delež na stanovanju. Ena od predpostavk odškodninske odgovornosti je nedopusten poseg v položaj drugega, tako da povzročitelj škode prekrši pravo, ki varuje oškodovančev zavarovan interes. Peti odstavek 67. člena SPZ določa, da je za posle, ki presegajo okvire rednega upravljanja s stvarjo v solastnini (kar vsebuje tudi dajanje stvari v najem), potrebno soglasje vseh solastnikov. To pomeni, da tožnikov v individualni interes ustvariti dobiček od oddaje stanovanja v solastnini ni pravno varovan.
Čeprav je tožnik že med prvostopenjskim postopkom spraševal, od kje izvedencu podatek, da je tožnik pred nezgodo vozil s hitrostjo 60 km/h in je tudi v pritožbi ponovno opozoril na neujemanje podatkov tahografa ter ugotovitev izvedenca, nižji sodišči te odločilne okoliščine nista razjasnili. Ker sodišči kljub opisanemu neujemanju podatkov v pravilnost njegovega mnenja nista podvomili, sta nepravilno uporabili določbo tretjega odstavka 254. člena ZPP. Ta kršitev je lahko vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe.
Stalna raba motornega vozila pri profesionalnem delu predstavlja nevarno dejavnost in vzpostavlja objektivno odškodninsko odgovornost delodajalca (drugi odstavek 154. člena in 173. člen ZOR) za škodo, ki nastane delavcu–vozniku pri opravljanju te dejavnosti. Kljub ustrezni skrbnosti voznika statistično namreč ni mogoče izključiti nastanka škode.
Zakonitosti aktov Državne revizijske komisije, izdanih v postopkih revizije, ni mogoče izpodbijati neposredno v upravnem sporu, temveč le posredno v odškodninskem (to je pravdnem) postopku.
mednarodna zaščita – preganjanje – položaj Romov – subsidiarna zaščita – resna škoda – rok za prostovoljno zapustitev države
Dejanja ali situacije, ki jih prosilec sicer lahko dojema kot preganjanje in z njimi utemeljuje svoj strah pred vrnitvijo v izvorno državo, morajo objektivno izpolnjevati pogoje, določene v prvem odstavku 26. člena ZMZ, da se prosilcu za mednarodno zaščito lahko prizna status begunca.
Tožniki niso uspeli izkazati, da bi jim grozila resna škoda v smislu 28. člena ZMZ, kar je pogoj za priznanje subsidiarne zaščite na podlagi tretjega odstavka 2. člena ZMZ.
revizija – dovoljenost – zavrženje – trditveno in dokazno breme - sodba SEU C-426/05 – zahteva za priznanje položaja stranskega udeleženca – postopek določitve operaterja za operaterja s pomembno tržno močjo – zelo hude posledice – pomembno pravno vprašanje – odstop od sodne prakse
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentki.
Revidentka z navedbami, da se v obravnavani zadevi odloča o ustavni pravici po 23. členu Ustave Republike Slovenije, odločanje o ustavnih pravicah pa samo po sebi vedno predstavlja odločanje o pomembnem pravnem vprašanju, po presoji Vrhovnega sodišča ni zadostila standardu natančnosti in konkretiziranosti opredelitve pomembnega pravnega vprašanja po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Ker je predmet upravnega spora v obravnavani zadevi zakonitost sklepa o zavrnitvi revidentkine pravice do stranske udeležbe v postopku določitve druge družbe (in ne nje) za operaterja s pomembno tržno močjo, se z izpodbijanim sklepom ni odločalo o regulaciji revidentkinih cen, revidentka pa v reviziji tudi ni pojasnila, ali in na kakšen način obveznosti, naložene tej družbi (in ne revidentki) vplivajo na obseg njenega poslovanja, kolikšna bi sploh bila njihova vrednost in teh posledic tudi ni z ničemer izkazala.
dovoljenost revizije – ugotovitev državljanstva – pomembno pravno vprašanje – retroaktivna uporaba 23. člena ZDrž/64 – že rešeno vprašanje – ustaljena upravnosodna praksa – ustavnosodna praksa
Trditveno in dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije sta na revidentu.
Vprašanje, o katerem obstaja ustaljena upravnosodna praksa Vrhovnega sodišča, ne šteje za pomembno pravno vprašanje v smislu določbe drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
ZPNačrt člen 79, 80. ZUP člen 138, 146, 237, 237/2-3. ZUS-1 člen 27, 27/1-2, 85, 85-1, 93, 93/1.
komunalni prispevek - dovoljena revizija - priglasitev lastnih vlaganj - vloga na pomanjkljivem obrazcu - stranka ni imela možnosti priglasiti vlaganja - prezrta bistvena kršitev določb ZUP
V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje bistveno kršilo določbe postopka v upravnem sporu (1. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1 v zvezi z 2. točko prvega odstavka 27. člena ZUS-1), saj je prezrlo, da so bile v postopku pred upravnim organom bistveno kršene določbe ZUP. Revidentu v upravnem postopku ni bila dana možnost udeležbe v postopku in s tem možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe ter tako zavaruje svoje pravice in pravne koristi (3. točka drugega odstavka 237. člena ZUP). Ker te kršitve niso bile odpravljene niti v pritožbenem upravnem postopku, kljub tožnikovem zatrjevanju okoliščin, ki bi lahko vplivale na drugačno odločitev in kljub temu, da obrazec vloge za odmero komunalnega prispevka, ki ga je izdala Občina ... in ga je revident izpolnil, ne vsebuje rubrike za vpis uveljavljanih vlaganj, se v postopku pred izdajo upravnega akta ni ravnalo po pravilih ZUP in sodišče prve stopnje ni imelo pravne podlage za svojo odločitev v 63. členu ZUS-1.
dovoljenost revizije – zavrženje revizije – pomembno pravno vprašanje – vprašanje po vsebini zadeve – zelo hude posledice - ponovna pridobitev koncesije – negotovo dejstvo - pričakovanje
Trditveno in dokazno breme o izpolnjenosti pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Pridobitev nove koncesije (tudi ponovna) na podlagi novega javnega razpisa je negotovo dejstvo, odvisno od izpolnjevanja predpisanih (novih ali drugačnih) pogojev ter meril, in kot tako zgolj pričakovanje. Ob takih okoliščinah pa zelo hudih posledic za prijavitelja ni mogoče izkazovati s tem, da se neko pričakovanje ni uresničilo.
Če izpodbijana sodba in odločba tožene stranke ne temeljita na pravnem naziranju, na katerega revident veže pomembnost pravnega vprašanja, to vprašanje ni pomembno po vsebini zadeve in zato ne more biti razlog za dovoljenost revizije.
dovoljenost revizije - zelo hude posledice - pomembno pravno vprašanje - posledice izpodbijane odločitve - odškodnina zaradi izpostavljenosti azbestu - standard natančne in konkretne opredelitve - kršitev podzakonskega akta - sporazum o višini odškodnine
Trditveno in dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
Ni izpolnjen pogoj iz 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, če revident ne navede niti ne izkaže, da sporni del pravice presega 20.000 EUR.
Zgolj z navedbo, da je bil v obravnavani zadevi kršen 6. člen Pravilnika o pogojih za določitev bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu, ni zadoščeno standardu natančnosti in konkretnosti opredelitve pomembnega pravnega vprašanja v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Ker je revident s podpisom sporazuma na izplačilo odškodnine v dogovorjeni višini pristal, s posledicami, ki jih opisuje, glede na okoliščine obravnavanega primera, ne more izkazati zelo hudih posledic izpodbijane odločitve v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Pridobitev nove koncesije (tudi ponovna) na podlagi novega javnega razpisa je negotovo dejstvo, odvisno od izpolnjevanja predpisanih (novih ali drugačnih) pogojev ter meril, in kot tako zgolj pričakovanje. Ob takih okoliščinah pa zelo hudih posledic za prijavitelja ni mogoče izkazovati s tem, da se neko pričakovanje ni uresničilo.
ZPre-1 člen 8, 8/2, 8/2-1. ZTFI člen 501, 501/1, 514. ZUS-1 člen 42.
pravica do izjave v postopku - pravni interes za tožbo - upravni spor - združitev postopkov - prevzemi - usklajeno delovanje - domneva usklajenega delovanja - okoliščine v zvezi s pridobitvijo vrednostnih papirjev - dejanski stan domneve usklajenega delovanja - kapitalska povezanost
1. Generalna klavzula iz tretje alineje 1. točke drugega odstavka 8. člena ZPre-1 pomeni podlago za oblikovanje nove, samostojne okoliščine, na kateri bo temeljila domneva usklajenega delovanja. Zanjo, enako kot za okoliščine iz prve in druge alineje, velja zahteva, da se nanaša na konkretno pridobitev vrednostnih papirjev v konkretni ciljni družbi. Zato okoliščina, ki ni povezana s konkretno pridobitvijo vrednostnih papirjev, ne more tvoriti dejanskega stanu domneve usklajenega delovanja iz tretje alineje 1. točke drugega odstavka 8. člena ZPre-1.
2. Razlogov, s katerimi tožena stranka v odgovoru na tožbo dopolnjuje izpodbijano odločbo, sodišče ne upošteva. Sicer bi bila tožeči stranki odvzeta možnost, da vloži učinkovito pravno sredstvo za zavarovanje svojih pravic.