ZPOmK-1 člen 16, 16/3. Uredba Sveta (ES) št. 1/2003 z dne 16. decembra 2002 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 in 82 Pogodbe člen 4, 5, 11. Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti (PES) člen 81, 82. Pogodba o delovanju Evropske Unije (PEU) člen 101, 102.
postopek pred Uradom za varstvo konkurence - udeležba v postopku - ponovna zahteva za udeležbo v postopku - rok za zahtevo - vzporednost postopka pred Evropsko komisijo
Zaradi zamude roka iz tretjega odstavka 16. člen ZPOmK-1 ni pravno pomembno, ali so se dejanske okoliščine od vložitve prve zahteve za udeležbo v postopku pred Uradom za varstvo konkurence do vložitve druge zahteve spremenile.
ZFK člen 1, 1/2, 24, 26, 26/2, 42, 59, 59/4. ZZavar člen 266. ZUS-1 člen 27, 63, 63/1, 63/2, 63/2-2. ZUP člen 9, 237, 237/2, 237/2-3.
načelo kontradiktornosti - zavarovalni nadzor - finančni konglomerat - izračun dopolnilnih kapitalskih zahtev - odločba o določitvi metode izračuna - uskladitev z ZFK
18-mesečno prehodno obdobje za uskladitev z zahtevami ZFK bi prišlo v poštev samo v primeru, če bi bil finančni konglomerat ugotovljen v zakonsko določenih rokih na podlagi računovodskih izkazov za leto 2005.
Glede finančnih konglomeratov, ki niso bili ugotovljeni na podlagi računovodskih izkazov za leto 2005, dolžnost predložitve prvega izračuna dopolnilnih kapitalskih zahtev nastopi potem, ko je z odločbo določena metoda izračuna, in to - ob spoštovanju načela zaupanja v pravo - po stanju na prvi možen presečni dan, ki sledi izdaji odločbe.
Pravici stranke, da se v postopku izjavi, ustreza obveznost nosilca javnih pooblastil, ki odloča v konkretni zadevi, da se z navedbami stranke seznani, ter da se, kolikor so dopustne in za odločitev v zadevi bistvene, do njih v obrazložitvi svoje odločbe tudi opredeli.
ZPOmK-1 člen 12, 12/1, 16, 16/2, 16/3. Uredba Sveta (ES) št. 1/2003 z dne 16. decembra 2002 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 in 82 Pogodbe člen 4, 5, 11. Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti (PES) člen 81, 82. Pogodba o delovanju Evropske Unije (PEU) člen 101, 102.
udeležba v postopku - rok za zahtevo - postopek pred Uradom za varstvo konkurence - ponovna zahteva za udeležbo v postopku - vzporednost postopka pred Evropsko komisijo
V postopku nadzora nad izvajanjem ZPOmK-1 ter 81. in 82. člena PES (sedaj 101. in 102. člena PEU), Urad odloča samostojno, čeprav se sicer konkurenčno pravo Evropske skupnosti [sedaj Evropske Unije] izvršuje vzporedno s strani Evropske komisije in za konkurenco pristojnih nacionalnih organov, in sicer v okviru Evropske mreže za konkurenco (v nadaljevanju EMK). Za EMK je namreč značilen sistem vzporednih pristojnosti, ko Evropska komisija in nacionalni organi, pristojni za konkurenco, izvršujejo evropsko konkurenčno pravo vzporedno, s tem, da se lahko primeri tudi porazdelijo, na podlagi prožnih meril.
Glede na navedeno tožeči stranki ni bilo treba čakati na odločitev Evropske komisije in bi lahko pred iztekom roka iz tretjega odstavka 16. člena ZPOmK-1
priglasila udeležbo v postopku pred Uradom. Zato so njene navedbe o domnevni izgubi procesnih upravičenj za vodenje postopka pred Evropsko komisijo (zaradi vodenja postopka pred Uradom Republike Slovenije za varstvo konkurence) in o domnevnem prejudiciranju odločitve Evropske komisije (zavrženju njene prijave zaradi vodenja postopka pred Uradom Republike Slovenije za varstvo konkurence) neutemeljene. Evropska komisija bi namreč lahko kljub temu, da je Urad (že) obravnaval primer prijavljene kršitve, le-to tudi sam obravnaval, če bi na podlagi razpoložljivih informacij ocenil, da je zadostna podlaga za ukrepanje.
ZUP člen 50, 153, 153/1, 153/1-4, 153/4, 258, 258/1. ZPOmK-1 člen 55, 55/4.
sodno varstvo - pravica do sodnega varstva - zavrženje tožbe - nadaljevanje postopka - dovoljenost pritožbe - preprečevanje omejevanja konkurence - prekinitev upravnega postopka - prenehanje družbe zaradi pripojitve - pritožba zoper sklep o nadaljevanju postopka
Zoper sklep o nadaljevanju postopka iz prvega odstavka 50. člena ZUP ni dovoljena pritožba. Zato v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZPOmK-1 ni dovoljen niti postopek sodnega varstva zoper izpodbijani akt.
ZPOmK člen 3, 5, 5/1, 6, 9. ZPOmK-1 člen 81, 81/4. ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3.
provizije za dvig gotovine na bančnih avtomatih drugih bank - provizije v bančnem sektorju – usklajeno ravnanje na trgu - dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje ni izkazano – upoštevni trg pri usklajenem ravnanju – usklajena ravnanja, ki nimajo negativnega učinka na konkurenco – zelo hude posledice za stranko niso izkazane
Z vidika v času kršitve veljavnega ZPOmK je bila pravilna določitev upoštevnega stvarnega trga za omejevalne sporazume pomembna le v zvezi s skupinskimi izjemami v smislu 9. člena ZPOmK in omejitvami majhnega pomena v smislu 6. člena ZPOmK. Smisel teh dveh institutov je, da se v primeru nizkih skupnih tržnih deležev udeleženih podjetij prepoved iz 5. člena ZPOmK ne uporabi.
Določba prvega odstavka 5. člena v zvezi s 3. členom ZPOmK prepoveduje usklajena ravnanja, ki imajo za cilj preprečevanje, oviranje ali izkrivljanje konkurence, ne glede na to, ali je takšno ravnanje imelo negativne učinke na konkurenco. Cilj in učinek usklajenega ravnanja sta namreč določena alternativno.
Že iz samega besedila 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ki govori o zelo hudih posledicah za stranko, izhaja, da se uporablja konkretno merilo presoje, zato abstraktno merilo, ki ga ponuja revidentka, ne pride v poštev.
ZTFI člen 7, 186, 186/2, 187, 189, 190, 191, 237/3, 238/2. ZUS-1 člen 64. Sklep o vodenju, pogojih za vpis in javni dostopnosti registra odvisnih borznoposredniških zastopnikov člen 3, 3/2-2, 3/3. Sklep o dokumentaciji za izdajo dovoljenj za opravljanje investicijskih ter pomožnih investicijskih storitev člen 6, 6-1, 6-5, 17.
odvisni borznoposredniški zastopnik – zavrnitev zahteve za vpis v register odvisnih borznoposredniških zastopnikov – opis del – delovne izkušnje
Vrhovno sodišče ugotavlja, da je tožena stranka na podlagi priložene dokumentacije v obrazložitvi izpodbijane odločbe najprej ugotovila, da A. G. izkazuje enoletne primerljive delovne izkušnje na podlagi pogodbe o zaposlitvi ... z dne 1. 9. 2008, v nadaljevanju obrazložitve pa zaključuje, da omenjene izkušnje niso izkazane, zato so te navedbe tožene stranke same s seboj v nasprotju.
Na načelni ravni ni mogoče izključiti prisoje denarne odškodnine v primeru, ko z nedopustnim ravnanjem drugi niso seznanjeni, torej, ko ne pride do posega v ugled posameznika ampak je prizadeta le njegova čast.
obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti – nastanek zavarovalnega primera – dokazno breme
Realizacija rizika pri obveznem avtomobilskem zavarovanju pomeni, da je lastnik vozila (oziroma oseba, ki po njegovi volji uporablja vozilo) odgovoren za škodo zaradi smrti, telesne poškodbe, prizadetega zdravja, uničenja in poškodovanja stvari, ki je bila z uporabo vozila povzročena tretjim osebam.
Trditveno in dokazno breme glede nastanka zavarovalnega primera je na tožniku, tožena stranka pa s trditvijo, da ni nastal zavarovalni primer, uveljavlja ugovor nenastale pravice. Zato mora tožnik dokazati, da je škoda nastala v pogojih, ki pomenijo realizacijo rizika, glede katerega je bilo sklenjeno zavarovanje. Ugotovitev, da zatrjevana škoda v dogodku, ki naj bi predstavljal zavarovalni primer, ni mogla nastati, je dejstvo, ki logično in izkustveno izključuje sam zatrjevan dogodek in s tem zatrjevan zavarovalni primer.
zavarovalna pogodba – nastanek zavarovalnega primera - vzročna zveza – prirejena prometna nesreča
Ugotovitev, da zatrjevana škoda v dogodku, ki naj bi predstavljal zavarovalni primer, ni mogla nastati, je dejstvo, ki logično in izkustveno izključuje sam zatrjevan dogodek in s tem zatrjevan zavarovalni primer.
Materialnopravna predpostavka za utemeljenost tožbenega zahtevka je sklepčnost. Sklepčnost pomeni, da iz dejstev, navedenih v tožbi, izhaja v zahtevku zatrjevana pravna posledica. Bistveni element sklepčnosti je torej logična povezanost tožbenega zahtevka s tožbenimi trditvami.
dovoljenost revizije – vrednostni kriterij – pomembno pravno vprašanje – neenotna sodna praksa sodišča prve stopnje – davčna olajšava – odločitev o pravici ali obveznosti – obstoj prakse Vrhovnega sodišča
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije sta na revidentu.
Pogoj za dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 se nanaša na odločanje o pravici ali obveznosti, izraženi v denarni vrednosti. Za izraz denarne vrednosti gre po naravi stvari pri pravici: do prejema določenega zneska (v denarju ali vrednostnih papirjih), ali pri obveznosti: plačati določen znesek. Ker višina davka od dobička pravnih oseb, ki ga je revidentka dolžna plačati, ne presega 20.000 EUR, navedeni pogoj za dovoljenost revizije ni izpolnjen. Višina davčne osnove, od katere se davek odmerja, ni pravno relevantna okoliščina v smislu določbe 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Upoštevaje trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije, ki je na strani revidentke, revidentka ni izkazala izpolnjevanja pogojev za dovoljenost revizije v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Pomembnega pravnega vprašanja ni opredelila jasno in določno, zlasti pa ni opisala okoliščin, ki naj bi kazale na njegovo pomembnost. Revidentka tudi ni izkazala neenotnosti sodne prakse sodišča prve stopnje glede pravnega vprašanja izpolnjevanja pogojev za priznavanje davčne olajšave za investicije v opredmetena osnovna sredstva na podlagi 39. člena Zakona o davku od dobička pravnih oseb, ki je bistveno za odločitev v obravnavani zadevi, saj ni predložila kopije sodne odločbe sodišča prve stopnje, na katero se sklicuje, niti ne zatrjuje, da Vrhovno sodišče o tem vprašanju še ni odločalo.
sodne takse za tožbo – oprostitev plačila sodnih taks – društvo - ogrozitev dejavnosti društva
Ker tožeča stranka ni izkazala, da bi bila s plačilom sodnih taks ogrožena njena dejavnost oziroma da teh sredstev nima, je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo njeno zahtevo za oprostitev plačila sodnih taks.
OZ člen 1060. ZOR člen 154, 192, 200, 203, 912, 913.
zavarovalna pogodba - zavarovanje odgovornosti – obveznosti zavarovalnice – obročno plačilo zavarovalne premije – neplačilo obroka zavarovalne premije – prenehanje zavarovalne pogodbe – nesreča pri delu – krivdna odgovornost delodajalca – varstvo pri delu – poškodba pri delu v nezavarovani jami – ravnanje oškodovanca – vinjenost delavca – uporaba zaščitne čelade – oprostitev odgovornosti - povrnitev nepremoženjske škode – višina odškodnine – telesne bolečine – strah
Ker tedaj, ko je prišlo do nesreče pri delu, toženka zaradi neplačila obrokov zavarovalne premije pri zavarovalnici ni imela več zavarovane civilne odgovornosti, zavarovalnica ni dolžna plačati odškodnine.
Toženka je kriva, ker ni ustrezno predvidela in izpolnjevala ukrepov za varstvo pri delu. V praksi ni skrbela za varno delo delavcev, saj v rovu globine 2,6 m in širine 1,2 m ni pravilno namestila razpiralnih elementov, poleg tega je pa delavcem naložila delo v bližini delujočega bagra. V takih delovnih okoliščinah je bil tožnik močno ogrožen. Res je sicer, da je tudi tožnik kršil pravila varnega dela, saj je bil zelo močno vinjen, toda toženka mu dela ni preprečila in ga je pustila delati brez čelade. Ker je bila tudi možnost tožnika, da bi odklonil delo, majhna, saj je naproti delodajalca v podrejenem položaju, je sodišče druge stopnje pravilno ocenilo njegov soprispevek k nastanku škodo na 15 %.
POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – DEDNO PRAVO
VS0014746
SPZ člen 38, 38/4. ODZ paragraf 364c. ZD člen 103. ZPP člen 41, 41/2, 180, 180/2, 367, 367/2, 377.
prikrajšanje nujnega dednega deleža - dogovor o prepovedi razpolaganja z nepremičnino - razpolaganje z bodočo dediščino - prepoved odtujitve ali obremenitve - vknjižba prepovedi odtujitve ali obremenitve v zemljiško knjigo - publicitetno načelo - kršitev prepovedi razpolaganja - dovoljenost revizije - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - opredelitev vrednosti spornega predmeta - zavrženje revizije
Zmotno je tudi stališče sodišča druge stopnje, da bi lahko oseba, če prepoved razpolaganja, ustanovljena v njeno korist, ni vpisana v zemljiško knjigo, v primeru kršitve pravice zahtevala le odškodnino. Vpis v zemljiško knjigo kot pravno dejstvo lahko pomeni samo to, da se tretja oseba zaradi učinkovanja publicitetnega načela ne more sklicevati na neobstoj pravice. To pa ne pomeni, da prepoved razpolaganja proti tretjim nedobrovernim osebam ne učinkuje že pred vpisom v zemljiško knjigo. Če torej tretja oseba ve za obstoj prepovedi razpolaganja, bo sankcija za kršitev prepovedi razpolaganja enaka kot v primeru, če bo prepoved razpolaganja vpisana v zemljiško knjigo. Sankcija za kršitev prepovedi razpolaganja, dogovorjene med osebami iz četrtega odstavka 38. člena SPZ (prej 364c paragraf ODZ), je torej lahko odvisna samo od tega, ali je tretja oseba vedela za obstoj prepovedi razpolaganja ali ne.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZOR člen 107, 107/2, 461, 461/2.
dopuščena revizija – neenotnost sodne prakse istega višjega sodišča – mandatna pogodba – naročilo – ničnost pogodbenega določila – nagrada prevzemniku naročila – delež prevzemnika naročila na pridobljenem premoženju naročnika
Revizija se dopusti v smeri preizkusa materialnopravne pravilnosti razlage prepovedi iz drugega odstavka 461. člena ZOR kot takšne, ki v obravnavanem primeru izključuje uporabo določbe drugega odstavka 107. člena ZOR.
ZUS-1 člen 2, 5, 5/2, 36, 36/1-4. ZDavP-2 člen 135, 135/5.
upravni spor – akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - procesni sklep – sklep o uvedbi postopka – sklep o začetku davčnega inšpekcijskega nadzora – sklep o zavrženju pritožbe - kršitev ustavnih pravic zaradi odvzema pravice do pritožbe
V obravnavani zadevi je bila z izpodbijanim sklepom zavržena pritožba zoper sklep o začetku davčnega inšpekcijskega nadzora. Zato je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da niso izpolnjeni pogoji za izpodbijanje sklepa v upravnem sporu po drugem odstavku 5. člena ZUS-1, saj z izpodbijanim sklepom postopek odločanja o izdaji upravnega akta, to je odločanja o glavni stvari, ni bil obnovljen, ustavljen ali končan. Prav tako ne gre za upravni akt po 2. členu ZUS-1, saj z v tem upravnem sporu izpodbijanim sklepom ni bilo odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi tožeče stranke, ampak bo o njenih pravicah oziroma obveznostih odločeno z odločbo, izdano v davčnem inšpekcijskem postopku.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka – možnost obravnavanja pred sodiščem – načelo kontradiktornosti – pravica do pravnega sredstva – pravica do enakega obravnavanja
Pritožbeno sodišče je samo prvič obravnavalo toženkin ugovor o originarni pridobitvi lastninske pravice, ki pomeni samostojno in sklenjeno pravno celoto. S tem je poseglo v toženkino pravico do obravnavanja pred sodiščem in tudi v ustavni pravici do enakega varstva pravic in do pravnega sredstva.
Tožnik je tisti, ki mora dokazati obstoj posojilne pogodbe s tožencem. Na tožniku je torej materialno dokazno breme. Stranka, ki nosi materialno dokazno breme, z uspešnim dokazom prevali procesno dokazno breme na nasprotno stranko, ta pa se bo z nasprotnimi dokazi trudila ovreči aktualni dokazni uspeh. Sodišče pa mora nato oceniti, ali je bila pri tem uspešna in nato svojo oceno tudi obrazložiti.
URS člen 26, 26/1. ZVPSBNO člen 4, 25. ZPP člen 318, 318/1-3.
povrnitev nepremoženjske škode - odgovornost države - pravica do odškodnine - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - protipravnost ravnanja sodnika - pravni standard - zamudna zavrnilna sodba - sklepčnost tožbe
Pri odgovornosti države za sodnikovo protipravno ravnanje je treba izhajati iz same narave sodnikovega dela. Sodnikovo ravnanje je protipravno, če ni uporabil povsem jasne zakonske določbe, ali če je predpis namerno razlagal v nasprotju z ustaljeno sodno prakso. Zmotno je stališče, da bi bilo treba v tovrstnem odškodninskem sporu ponovno obravnavati argumente, ki so že bili obravnavani v prejšnjem postopku.
Zavrnilna zamudna sodba proti drugemu tožencu je posledica nesklepčnosti tožbe, saj tožnik v tožbi ni pojasnil vzročne zveze med prekoračitvijo pooblastila pri zastavi tožnikove nepremičnine fizični osebi namesto banki in med prisilno prodajo nepremičnine v izvršilnem postopku.