bistvena kršitev določb pravdnega postopka – možnost obravnavanja pred sodiščem – načelo kontradiktornosti – pravica do pravnega sredstva – pravica do enakega obravnavanja
Pritožbeno sodišče je samo prvič obravnavalo toženkin ugovor o originarni pridobitvi lastninske pravice, ki pomeni samostojno in sklenjeno pravno celoto. S tem je poseglo v toženkino pravico do obravnavanja pred sodiščem in tudi v ustavni pravici do enakega varstva pravic in do pravnega sredstva.
ZDen člen 5. Navodila o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja člen 11, 11/4, 11/5, 11/6. ZPP člen 224.
denacionalizacija – plačilo odškodnine za nacionalizirano nepremičnino – ocenjevanje vrednosti podržavljene nepremičnine - nezazidano stavbno zemljišče - komunalna opremljenost zemljišča - javna komunalna infrastruktura – priključek za preskrbo s pitno vodo – javna listina
Glede na ugotovljeno dejansko stanje sta sodišči prve in druge stopnje pravilno uporabili materialno pravo, ko sta šteli, da ugotovljeni sistem distribucije pitne vode ustreza kriteriju priključka za preskrbo s pitno vodo v smislu Navodila o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja, ter da je bila omenjena vodna distribucija del javne komunalne infrastrukture.
URS člen 26, 26/1. ZVPSBNO člen 4, 25. ZPP člen 318, 318/1-3.
povrnitev nepremoženjske škode - odgovornost države - pravica do odškodnine - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - protipravnost ravnanja sodnika - pravni standard - zamudna zavrnilna sodba - sklepčnost tožbe
Pri odgovornosti države za sodnikovo protipravno ravnanje je treba izhajati iz same narave sodnikovega dela. Sodnikovo ravnanje je protipravno, če ni uporabil povsem jasne zakonske določbe, ali če je predpis namerno razlagal v nasprotju z ustaljeno sodno prakso. Zmotno je stališče, da bi bilo treba v tovrstnem odškodninskem sporu ponovno obravnavati argumente, ki so že bili obravnavani v prejšnjem postopku.
Zavrnilna zamudna sodba proti drugemu tožencu je posledica nesklepčnosti tožbe, saj tožnik v tožbi ni pojasnil vzročne zveze med prekoračitvijo pooblastila pri zastavi tožnikove nepremičnine fizični osebi namesto banki in med prisilno prodajo nepremičnine v izvršilnem postopku.
dovoljena revizija - osebno ime – pojem besede kot dela osebnega imena – enočrkovne besede
Osebno ime je izraz posameznikove identitete in individualnosti in odraža povezanost z njegovo družino. Po drugi strani osebno ime služi kot sredstvo identifikacije fizičnih oseb v pravnem prometu, ki je tako v interesu posameznika kot v interesu pravnega reda in pravne varnosti.
Izpodbijana sodba in upravna odločba, ki zakon razlaga(ta) na način, da beseda kot sestavni del imena ne more biti enočrkovna, po mnenju Vrhovnega sodišča ne posega v ustavno varovano pravico do osebnega imena, temveč določa le način njenega uresničevanja.
URS člen 14, 74. ZPP člen 339, 339/2-14. ZDavP člen 112, 114, 114/3, 174. ZDDPO člen 11, 12, 31, 38. ZUS-1 člen 5, 83, 85, 92. ZGD člen 495, 495/1. Slovenski računovodski standardi (SRS 2002) standard 8, 8/16, 21, 21/7, 21/8, 21/12. Slovenski računovodski standardi (SRS 1993) standard 8. Pravilnik o davčno nepriznanih odhodkih davčnega zavezanca člen 6.
dovoljena revizija - vrednostni kriterij - davek od dobička pravnih oseb - holding - stroški odvetniških storitev - verodostojna listina - inšpekcijski pregled - pogodba po pavšalu - „pravnik družbe“ - specifikacija - dokaz z izvedencem - kršitev upravnega postopka - obresti - negativne tečajne razlike - krediti za pridobitev lastnega deleža - ustavna odločba - kapitalske postavke - kapitalska udeležba v drugih družbah - dvojno obdavčenje - dividende
Račun, na katerem je le navedba, da se zaračunavajo opravljene odvetniške storitve v posameznem mesecu v skladu s pogodbo, iz katere pa tudi ni z ničemer razvidno, katere odvetniške storitve so bile opravljene, ni verodostojna listina, ki bi bila v smislu določb SRS podlaga za davčno priznani odhodek.
Izplačilo deleža družbeniku ne predstavlja odhodka družbe, temveč se izplačila poslovnih deležev izstopajočim družbenikom odrazijo le preko kapitalskih postavk. Enako velja za stroške kredita, ki so revidentki v zvezi s tem nastali (obresti in negativne tečajne razlike), saj kot določa 12. člen ZDDPO, se med odhodke davčnega zavezanca vštevajo samo tisti odhodki, ki so neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti ali posledica opravljanja te dejavnosti, oziroma samo tisti odhodki, ki so neposreden pogoj za ustvarjanje prihodkov, česar pa nakup lastnega deleža ne predstavlja.
Stališče davčnega organa, da se revidentki ne priznajo odhodki iz naslova obresti in negativnih tečajnih razlik iz kreditov za nakup deležev v drugih družbah, je pravilno, saj se po 12. členu ZDDPO ne štejejo za odhodke odhodki, ki niso povezani z obdavčenimi prihodki, obravnavane prihodke pa je revidentka izvzela iz obračuna davka od dobička.
Za odreditev milejšega ukrepa morajo obstajati dejstva, ki utemeljujejo sklepanje, da bo oseba, zoper katero je tak ukrep odrejen, tega tudi spoštovala (sodišče ne uporabi strožjega ukrepa, če se da isti namen doseči z milejšim).
denacionalizacija – dovoljenost revizije – trditveno in dokazno breme – pravica, izražena v denarni vrednosti – spor o pravici do vrnitve premoženja v naravi
Trditveno in dokazno breme o izpolnjenosti pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Če revident z revizijo uveljavlja le pravico do vrnitve premoženja v naravi, ne gre za spor o pravici, izraženi v denarni vrednosti, zato v takem primeru ni podana dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
ZPP člen 39, 39/1, 41, 41/2, 367, 367/2, 374, 374/2, 377. ZOR člen 201, 201/3. ZZDej člen 47.
dovoljenost revizije – kumulacija tožbenih zahtevkov – različna pravna podlaga tožbenih zahtevkov - vrednost spornega predmeta – pravni interes za revizijo – smrt stranke med revizijskih postopkom – nepodedljivost terjatve za nepremoženjsko škodo – odškodninska odgovornost – zdravniška napaka – pojasnilna dolžnost – okužba z MRSO - posebno težka invalidnost bližnjega
Tudi če bi bila tožnikova revizija proti odločitvi o zavrnitvi odškodninskega zahtevka za nepremoženjsko škodo utemeljena, njegova smrt po vložitvi revizije in glede na nepodedljivost take terjatve pomeni, da za odločitev o reviziji ni več pravno varovanega interesa.
Ker sta sodišči ugotovili, da med zdravljenjem tožničinega sina pri toženki ni nastala nobena nova invalidnost, tožničina trditvena podlaga o tej okoliščini pa je bila tudi sicer skopa, njen odškodninski zahtevek za duševne bolečine zaradi posebno težke invalidnosti ni utemeljen.
dovoljenost revizije – vrednostni kriterij – pomembno pravno vprašanje – neenotna sodna praksa sodišča prve stopnje – davčna olajšava – odločitev o pravici ali obveznosti – obstoj prakse Vrhovnega sodišča
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije sta na revidentu.
Pogoj za dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 se nanaša na odločanje o pravici ali obveznosti, izraženi v denarni vrednosti. Za izraz denarne vrednosti gre po naravi stvari pri pravici: do prejema določenega zneska (v denarju ali vrednostnih papirjih), ali pri obveznosti: plačati določen znesek. Ker višina davka od dobička pravnih oseb, ki ga je revidentka dolžna plačati, ne presega 20.000 EUR, navedeni pogoj za dovoljenost revizije ni izpolnjen. Višina davčne osnove, od katere se davek odmerja, ni pravno relevantna okoliščina v smislu določbe 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Upoštevaje trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije, ki je na strani revidentke, revidentka ni izkazala izpolnjevanja pogojev za dovoljenost revizije v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Pomembnega pravnega vprašanja ni opredelila jasno in določno, zlasti pa ni opisala okoliščin, ki naj bi kazale na njegovo pomembnost. Revidentka tudi ni izkazala neenotnosti sodne prakse sodišča prve stopnje glede pravnega vprašanja izpolnjevanja pogojev za priznavanje davčne olajšave za investicije v opredmetena osnovna sredstva na podlagi 39. člena Zakona o davku od dobička pravnih oseb, ki je bistveno za odločitev v obravnavani zadevi, saj ni predložila kopije sodne odločbe sodišča prve stopnje, na katero se sklicuje, niti ne zatrjuje, da Vrhovno sodišče o tem vprašanju še ni odločalo.
spor o pristojnosti – izvršilni postopek – kumulacija sredstev izvršbe – izvršba na nepremičnine
Če upnik med izvršilnim postopkom predlaga poleg ali namesto že dovoljenih sredstev izvršbe oziroma predmetov izvršbe izvršbo na nepremičnine, postane za izvršbo za to izvršilno sredstvo izključno krajevno pristojno sodišče, na območju katerega je nepremičnina (četrti odstavek 35. člena v zvezi s 166. členom ZIZ).
predlog za dopustitev revizije – nadaljevanje postopka kljub izpolnjenim pogojem za izdajo zamudne sodbe – možnost obravnavanja pred sodiščem – zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Bistveno je, da je sodišče z nadaljevanjem postopka (in prehodom v stadij razpisa naroka za glavno obravnavo) kljub izpolnjenim pogojem za ugoditev tožbenemu zahtevku z izdajo zamudne sodbe kršilo procesna pravila izključno na škodo tožnice in „v prid“ tožencu, kar že pojmovno izključuje možnost prikrajšanja toženca v njegovih procesnih pravicah neodvisno od načina postopanja v nadaljevanju.
predlog za dopustitev revizije – lastninska tožba – zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Za uporabo 93. člena SPZ je bistvena ocena, ali ima toženec na podlagi sklenjene pogodbe pravico do posesti stanovanja, ne pa, ali je pridobil lastninsko pravico ali ne in ali je že plačal kupnino ali ne. Sodišče bi se moralo do tega, ali toženec ima pravico do posesti, ker je v pogodbi navedeno, da stanovanje kupuje kot posrednik, opredeliti le, če bi tožnica tak ugovor uveljavljala. Tožnica pa s predlogom tega ni izkazala.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZOR člen 107, 107/2, 461, 461/2.
dopuščena revizija – neenotnost sodne prakse istega višjega sodišča – mandatna pogodba – naročilo – ničnost pogodbenega določila – nagrada prevzemniku naročila – delež prevzemnika naročila na pridobljenem premoženju naročnika
Revizija se dopusti v smeri preizkusa materialnopravne pravilnosti razlage prepovedi iz drugega odstavka 461. člena ZOR kot takšne, ki v obravnavanem primeru izključuje uporabo določbe drugega odstavka 107. člena ZOR.
zahteva za obnovo - formalni preizkus zahteve – zavrženje zahteve za obnovo - razlogi za obnovo - nova dejstva in novi dokazi
Morebiten vpliv novega dokaza na višino odvzete premoženjske koristi ne more biti razlog za obnovo postopka iz 3. točke prvega odstavka 410. člena ZKP.
sodne takse za tožbo – oprostitev plačila sodnih taks – društvo - ogrozitev dejavnosti društva
Ker tožeča stranka ni izkazala, da bi bila s plačilom sodnih taks ogrožena njena dejavnost oziroma da teh sredstev nima, je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo njeno zahtevo za oprostitev plačila sodnih taks.
OZ člen 1060. ZOR člen 154, 192, 200, 203, 912, 913.
zavarovalna pogodba - zavarovanje odgovornosti – obveznosti zavarovalnice – obročno plačilo zavarovalne premije – neplačilo obroka zavarovalne premije – prenehanje zavarovalne pogodbe – nesreča pri delu – krivdna odgovornost delodajalca – varstvo pri delu – poškodba pri delu v nezavarovani jami – ravnanje oškodovanca – vinjenost delavca – uporaba zaščitne čelade – oprostitev odgovornosti - povrnitev nepremoženjske škode – višina odškodnine – telesne bolečine – strah
Ker tedaj, ko je prišlo do nesreče pri delu, toženka zaradi neplačila obrokov zavarovalne premije pri zavarovalnici ni imela več zavarovane civilne odgovornosti, zavarovalnica ni dolžna plačati odškodnine.
Toženka je kriva, ker ni ustrezno predvidela in izpolnjevala ukrepov za varstvo pri delu. V praksi ni skrbela za varno delo delavcev, saj v rovu globine 2,6 m in širine 1,2 m ni pravilno namestila razpiralnih elementov, poleg tega je pa delavcem naložila delo v bližini delujočega bagra. V takih delovnih okoliščinah je bil tožnik močno ogrožen. Res je sicer, da je tudi tožnik kršil pravila varnega dela, saj je bil zelo močno vinjen, toda toženka mu dela ni preprečila in ga je pustila delati brez čelade. Ker je bila tudi možnost tožnika, da bi odklonil delo, majhna, saj je naproti delodajalca v podrejenem položaju, je sodišče druge stopnje pravilno ocenilo njegov soprispevek k nastanku škodo na 15 %.